Komisija odločno v bran arbitražnemu sporazumu

Po imenovanju novega arbitra se bo postopek nadaljeval in odločitev bo zavezujoča.
Objavljeno
29. julij 2015 17.19
Metajna jinij 2012, foto: Tomi Lombar
Barbara Hočevar, notranja politika
Barbara Hočevar, notranja politika
Ljubljana – Evropska komisija je včeraj še zaostrila stališče do morebitnega izstopa Hrvaške iz arbitražnega postopka in izrazila pričakovanje, da bosta obe strani spoštovali svoje zaveze. Prva naslednja poteza arbitražnega sodišča pa bo zaslišanje predstavnikov obeh držav.


»Naj bo jasno: čeprav bo hrvaški parlament izglasoval umik od arbitražnega sporazuma, se bo delo nadaljevalo. Evropska komisija ne vidi nobene ustrezne alternative arbitražnemu postopku in odločno spodbuja Hrvaško, naj bo še naprej del tega postopka,« je včeraj v Bruslju povedala tiskovna predstavnica evropske komisije Mina Andreeva. O tem, da se bo razsojanje v arbitražnem postopku kmalu nadaljevalo, je prepričan zunanji minister Karl Erjavec. »Včeraj je bila velika zmaga slovenske diplomacije,« je komentiral imenovanje francoskega mednarodnopravnega strokovnjaka Ronnyja Abrahama za novega slovenskega arbitra.

Z arbitražnega sodišča so sporočili, da bodo, kolikor je mogoče hitro, poslušali obe vpleteni strani glede hrvaških trditev, da je sodišče okuženo in bi moralo takoj prekiniti postopke. »To pomeni, da nedavnih težav ne bodo kar pometli pod preprogo, ampak bo arbitražno sodišče zadevo obravnavalo. Hrvaška bo tako imela možnost pojasniti svoje videnje zadeve, gotovo bodo sodišču predstavili dogodek, najbrž tudi z neposrednim prevodom pogovorov med slovensko agentko in arbitrom. Slovenija pa bo imela priložnost pojasniti zadevo s svojega zornega kota, najbrž s pojasnilom, da sta arbiter in agentka že odstopila s svojih položajev, da se je incident zgodil brez vednosti slovenskih oblasti in da Slovenija tovrstnega poseganja v delo neodvisnega meddržavnega sodišča ne odobrava ter da so zaradi tega vzroka tudi imenovali novega arbitra, gospoda Abrahama. To imenovanje nedvomno močno krepi zagovor Slovenije, da je zavezana k spoštovanju sporazuma v dobri veri in da se okoliščine zadeve niso toliko poslabšale, da bi bilo treba sporazum razveljaviti,« je pojasnila dr. Janja Hojnik s katedre za evropsko in mednarodno pravo ter mednarodne odnose Pravne fakultete v Mariboru.

Kdo ruši zaupanje?

Glede na arbitražni sporazum ima vse pristojnosti samo sodišče, torej neka zunanja instanca tu ni predvidena. »Glavno vlogo ima predsednik arbitražnega sodišča Gilbert Guillaume. Gotovo bodo po zaslišanju objavili sklep o zadevi in pojasnilo tudi z vidika preostalih arbitrov – ali se je resnično vplivalo na njih, ali je kako vplival tudi hrvaški arbiter ...« je dejala sogovornica. Kakšne sankcije v tem primeru po njenih besedah niso predvidene, upoštevati pa je treba, da gre za meddržavni postopek, kjer imajo države določeno suverenost in torej niso obravnavane kot zasebni subjekti v postopkih pred nacionalnim sodiščem. Arbitražni sporazum, ki je temelj za presojo celotne zadeve, ne predvideva prekinitve procesa.

»Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb v večkrat omenjenem 60. členu omenja možnost razveljavitve mednarodne pogodbe, če ena od strank pogodbo bistveno krši, a moramo vedeti, da je ta konvencija le generalni predpis v odnosu do arbitražnega sporazuma, ki je specialnejši predpis in ima prednostno veljavo v tej zadevi,« je razložila dr. Janja Hojnik in poudarila, da Hrvaška enostransko od sporazuma ne more odstopiti. »Lahko izrazi nestrinjanje z določenim arbitrom, a mislim, da je imenovanje gospoda Abrahama izjemno tudi v tem pogledu. Če bi bil imenovan Slovenec, bi Hrvaška najbrž ugovarjala njegovi pristranosti, tako pa mislim, da se to ne more zgoditi. Pričakujem, da bo sodišče zadevo preučilo in poudarilo pomen spoštovanja neodvisnosti arbitrov, nato pa presodilo, da je bilo sporno vprašanje razrešeno z odstopom prejšnjega in imenovanjem novega arbitra, tako da bo lahko sodišče zaključilo zadevo v predvidenem roku. Odločba bo potem zavezovala tako Slovenijo kot tudi Hrvaško.«

Spomnila je na to, da niti Sloveniji ni bila všeč odločitev evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi varčevalcev Ljubljanske banke, a mora to sodbo spoštovati. »Zelo so me zmotile navedbe hrvaških oblasti, da je Slovenija z incidentom porušila zaupanje med državama, kar se mi zdi glede na zgodbo s sporazumom iz Mokric, ki je Hrvatom omogočil vstop v EU, nato pa sporazuma niso nikoli ratificirali, absurden očitek – da ne omenjam dejstva, da ima hrvaški arbiter svojo pisarno kar v prostorih hrvaškega veleposlaništva v Haagu. Hrvaška torej sama ni zgled zagotavljanja nepristranosti vseh arbitrov tega sodišča,« je prepričana dr. Janja Hojnik.