Luka Mesec: Levica ima trdno in zvesto bazo podpornikov

Ljubljana - Po burnem združitvenem letu se politična skupina, ki se je oblikovala okoli poslanske skupine Levic, bolj sproščeno pripravlja na zadnjo jesen pred prihodnjimi parlamentarnimi volitvami. Vodja poslanske skupine Levica in koordinator nove stranke Luka Mesec pojasnjuje, zakaj so optimisti.

Je poslanska skupina Levice, prej Združene levice, opravičila svoje delo v državnem zboru?

Najboljša ocena našega dela je javna podpora. Glede na do zdaj izraženo podporo lahko rečem, da dobro opravljamo svoje poslanstvo, ki ga razumemo takole: politika je prepletena z različnimi interesnimi skupinami, mi, v Levici, pa svoje poslanstvo vidimo v tem, da zastopamo interese tistih družbenih skupin, ki so izrinjene iz odločanja. Gre za revne, prekarne in agencijske delavce, prisilne espeje, delavski razred nasploh, med begunsko krizo za begunce. Kot politična opcija smo zavezani, da bomo vedno stali za ponižanimi in razžaljenimi, ki v drugih političnih strankah ne dobijo zaslombe.

Kako komentirate izstop poslanskega kolega Matjaža Hanžka iz poslanske skupine Levice? Pred izstopom je uporabil tudi nekaj težkih besed, denimo, da gre pri procesu zlivanja v eno stranko za stalinistične metode in podobno.

Odločitev, ki jo je sprejel Matjaž, spoštujem, njegove argumentacije, ki jo je pri tem podal, pa ne morem sprejeti. Vsi v poslanski skupini in v obeh političnih skupinah lahko povedo, da smo proces združevanja vodili, kolikor je to bilo mogoče, demokratično, odprto in pri tem poskušali doseči skupno točko in dogovor z vsemi vpletenimi skupinami. Tudi z Matjažem, a se je po izstopu iz Trsa odločil, da bo ob združitvi izstopil tudi iz poslanske skupine.

Skratka, vzrok za njegov izstop iz poslanske skupine vidite v dinamiki znotraj Trsa?

To je bolj vprašanje zanj kot zame.

Kako je celoten proces enoletnega združevanja vplival na delo poslanske skupine?

Dogajanje v koaliciji ZL nam vsekakor ni olajševalo dela v državnem zboru, vendar smo v poslanski skupini delali profesionalno, zdrahe pa pustili pred vrati državnega zbora. Poslanska skupina Levica je svoje delo do zdaj opravljala dobro in na visoki ravni. Zdaj ko smo presekali gordijski vozel znotraj koalicije ZL in imamo poenoteno stranko, lahko obljubim, da javnost od nas pričakuje še odločnejši in jasnejši pristop na terenu. Ta del je zaradi vsega tega do zdaj najbolj trpel.

Ko je sociolog Gorazd Kovačič komentiral vrenje v IDS pred združitvenim kongresom, je dejal, da se bitka bije med delom stranke, ki je privolila v parlamentarizem, in drugim delom, ki stavi na aktivistično delovanje in prezira parlament.

Levica mora imeti tako parlamentarni del kot zaslombo v gibanjih. Ko spremljam odmeve na zgodbo, ki se je zgodila v IDS, se mi zdi, da se jo narobe bere, češ da je bil en del gibanje, mi, ki sedimo v parlamentu, pa to nismo. To so neumnosti, pri vsaki akciji, predlogu ali pobudi smo sodelovali z gibanji in civilno družbo. Od protestov proti privatizaciji do gibanja proti TTIP in CETI, ob begunski krizi smo tudi sami zbirali humanitarno pomoč in sodelovali z vsemi gibanji in humanitarnimi organizacijami. Ob naših spremembah na področju minimalne plače in socialne države smo vedno sodelovali s sindikati, povezani smo z okoljevarstvenimi organizacijami ... Nikoli se nismo odrekli gibanjskemu delu, ampak ga širimo. Od začetnega obdobja, ko smo se bolj ali manj ukvarjali le z opozarjanjem na stranpoti privatizacije državnega premoženja, smo naše aktivnosti razširili na številna nova področja, kar širi tudi naš doseg. V tem smislu se gibanjski del razvija, a je pomembno, da se ta del ne vključi v stranko, da si gibanj ne podredimo, ampak ohranimo partnerski odnos.

Kar bo verjetno velik izziv, da z delom, s katerim ste sodelovali v ZL ali IDS, spet vzpostavite stik in dosežete pomiritev. IDS je ob dnevu združitve v Levico zapustilo več kot 90 članov.

Naš del stranke je pomirjen in puščamo odprta vrata za sodelovanje z vsemi. Del, ki je odšel, pa bo moral pokazati, da so v resnici gibanje in da se niso samo zaklinjali, da so gibanje, dokler so si s tem obetali krepitve položaja v stranki.

Imate razlago, zakaj podpora stranki ZL in zdaj Levici v javnomnenjskih raziskavah ni doživela večje škode zaradi pretresov, ki smo jih lahko spremljali na odprti sceni?

To sporoča, da ima Levica trdno in zvesto bazo podpornikov in da smo kljub problemom naše delo dobro opravljali.

Na kakšen rezultat računate na prihodnjih volitvah?

Ne bom presenečen, če bomo na prihodnjih volitvah podvojili število mandatov v državnem zboru.

Kakšno politično jesen lahko pričakujemo?

Predvsem predvolilno. Jasno je, da bodo stranke v tem letu na prvo mesto postavile rezultat na prihajajočih volitvah. To bo verjetno najbolj očitno v koaliciji, kjer je že zdaj v ospredju prerivanje. Zaradi vsega tega se za Levico ne bo nič spremenilo, bomo pa vlado in koalicijo poskušali prepričati, naj izpelje vsaj tiste reforme, ki jih ocenjujemo kot dobre. Pri tem mislim predvsem na zdravstveno reformo z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Na tej točki ste na strani ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc?

Tako je. Tudi zadnjo interpelacijo prej kot kritiko na njen račun beremo kot interpelacijo, ki sta jo SDS in NSi vložila skupaj z zavarovalniškimi in zdravniškimi lobiji. Ti hočejo njeno zdravstveno reformo ustaviti. Njihovi interesi so jasni. Že samo zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi zdravstvene zavarovalnice izgubile okoli 60 milijonov evrov premij na leto, saj bi se ta denar končno prelil v zdravstveni sistem.

Ministrica za zdravje lahko računa na vaše glasove ob interpelaciji?

Z ministrico za zdravje se bomo še pogovorili, ker se z vsemi njenimi rešitvami ne strinjamo. Interpelacije ne bomo podprli, o podpori ministrici pa se bomo odločili glede na to, ali bomo se bomo strinjali glede zdravstvene reforme, ki jo izvaja.

Bo imela Levica svojega kandidata na predsedniških volitvah?

O tem se v stranki še pogovarjamo in iščemo kandidata, ki bi bil primeren in ki bi se bil pripravljen spopasti s ponudbo kandidatov, ki so se do zdaj predstavili javnosti.

Je še dovolj časa za iskanje in predstavitev predsedniškega kandidata?

Prepozno ni, ker se predsedniška kampanja še niti začela ni. Se pa zdi, da so se vsi že nekako sprijaznili, da se novi mandat podari Borutu Pahorju. Levica se s tem ne more strinjati, nas pa skrbi, da se ljudje pod pogoji, ki jih je ustvaril sedanji predsednik, ne želijo podati v predsedniško tekmo.

Je Borut Pahor premagljiv?

Vsakdo je premagljiv. Problem je, ker je Pahor tako zelo znižal standarde, ki so v preteklosti veljali za predsedniško funkcijo, da so se z njim očitno pripravljeni soočati le še komiki.