Anketa Dela: Marjan Šarec se kaže kot močan kandidat

Vse večja je verjetnost, da bi lahko imeli jeseni dva kroga predsedniških volitev.
Objavljeno
30. julij 2017 18.03
Posodobljeno
31. julij 2017 06.00
PREDSEDNISKE VOLITVE
Zoran Potič
Zoran Potič
Ljubljana – V prihodnjih dneh bo predsednik državnega zbora Milan Brglez razpisal predsedniške volitve. Ko bo določil datum, se bo začelo zares. Kot kaže tokratna anketa Dela, bi na volitvah, če bi bile to nedeljo, zmagal Borut Pahor, a pot do ponovitve mandata se ne zdi tako gladka.

Predsednik državnega zbora Milan Brglez je pred odhodom na krajše počitnice zagotovil, da z razpisom predsedniških volitev ne bo dolgo čakal in da lahko datum pričakujemo do 15. avgusta. Na predsedniške volitve se pripravljajo tudi v državni volilni komisiji, od koder sporočajo, da so imeli na to temo že nekaj sestankov, je pa tudi že znano, koliko bodo stale. Skupni strošek volitev bo 6,1 milijona evrov – za prvi krog je predvidenih 3,8 milijona, za drugega 2,29 milijona.

Da bo očitno treba zagotoviti v državnem proračunu celoten predvideni znesek, je razvidno tudi iz tokratne ankete Dela, kajti aktualni predsednik republike Borut Pahor bi v prvem krogu dobil le dobrih 36 odstotkov podpore, kar pomeni, da bomo jeseni verjetno imeli še drugi krog volitev. Ti pa so, kot vemo iz preteklosti, skrajno nepredvidljivi, kar sta na svoji koži že občutila Lojze Peterle, ki je zmagal v prvem krogu predsedniških volitev leta 2007, in Danilo Türk, ki je pred petimi leti vodil po prvem krogu, a ga je nato v drugem premagal ravno Borut Pahor. Se lahko zgodi, da bo tokrat urok drugega kroga za vodilne ponagajal Pahorju?

Ker uradnih predsedniških kandidatov še ni, se lahko zanašamo zgolj na napovedi posameznikov, ki so že potrdili, da bodo poskušali izpolniti formalne pogoje, da bi postali predsedniški kandidati – večina jih pravi, da bodo kandidirali brez podpore strank ali poslanskih podpisov, kar pomeni, da bodo morali zbrati pet tisoč podpisov volivcev. Med šesterico, ki je že napovedala kandidaturo, izstopajo vsaj trije – kamniški župan Marjan Šarec, veleposlanik v Makedoniji Milan Jazbec in pesnik Andrej Rozman - Roza.


Infografika: Delo

Zlasti Šarec, kot lahko izluščimo iz ankete, ima precej možnosti, da bi se lahko približal aktualnemu predsedniku republike. S križanjem sociodemografskih podatkov pridemo do ugotovitve, da so Pahorju zlasti naklonjene ženske, Šarec pa je bolj priljubljen med moško populacijo in, kar je še posebej zanimivo, med upokojenci. Ima pa Pahor nadpovprečno podporo med volivci SD, zato utegne zanj biti odločilno, kako bodo nanj gledali volivci desnice, še posebno če desnica ne bo ponudila resnega kandidata.

Težko do zmage že v prvem krogu

Če bi bile volitve to nedeljo, bi se sedanji predsednik republike težko prebil čez polovično podporo, ki bi mu zagotavljala zmago že v prvem krogu. Zanj bi se odločilo dobrih 36 odstotkov sodelujočih v anketi, blizu bi se znašel tudi kamniški župan Marjan Šarec z dobro petino podpore, veleposlanik Milan Jazbec je v anketi dobil dobrih pet odstotkov podpore in še omembe vredno podporo je dobil Andrej Rozman - Roza. Vsi drugi, ki so napovedali kandidaturo, a še ni jasno, ali jim bo uspelo izpolniti formalne pogoje za vstop v predsedniško tekmo, so dobili minimalno podporo.

Dodaten vzrok za skrb v uradu predsednika republike je lahko podatek, da si skoraj polovica v anketi vprašanih želi spremembe na položaju predsednika republike, dobra tretjina pa ne bi ničesar spreminjala. Sociodemografski pregled razkrije, da si spremembe želijo predvsem podporniki Levice, starejši anketiranci in upokojenci, ljudje z osnovnošolsko izobrazbo in moški.


Infografika: Delo

S »to mi deli, miška« se je Pahor zapisal v zgodovino

Ko vprašamo, koliko so zadovoljni z dosedanjim delom predsednika republike Boruta Pahorja, lahko ugotovimo, da so bolj zadovoljni kot nezadovoljni s Pahorjem. Dobrih 40 odstotkov jih je zadovoljnih, dobra četrtina pa nezadovoljnih, medtem ko slaba tretjina daje Pahorju srednjo oceno.


Infografika: Delo


Zanimalo nas je tudi, ali si bodo petletni mandat Boruta Pahorja zapomnili po kakšnem dogodku, izjavi ali dejanju. Skoraj polovica vprašanih je pritrdila, da si bodo po nečem vsekakor vtisnili v spomin sedanji mandat predsednika. Največ anketirancev je pri tem navedlo Pahorjevo izjavo z maturantske zabave: »To mi deli, miška mala.« Vprašani so pogosto navajali še Pahorjeva opravljanja različnih poklicev in objavljene selfije.


Infografika: Delo


Danilo Tϋrk  ocenjen kot najslabši predsednik

V prejšnjih tednih se je v javnosti dodobra utrdilo prepričanje, da je sedanji predsednik Borut Pahor zaradi priljubljenosti in že aktivne predvolilne kampanje nepremagljiv. Zato smo anketirance vprašali, ali se s tem strinjajo, in dobili zanimiv odgovor, in sicer da se predsedniška tekma vendarle še ni končala, še preden se je prav začela. Polovica vprašanih je odgovorila, da je Pahor zanje premagljiv na jesenskih volitvah, dobra tretjina anketiranih pa jih meni, da Pahor ni premagljiv. V prepričanju, da je Pahor premagljiv, izstopajo anketiranci z osnovnošolsko izobrazbo, starejši anketiranci od 65 let in moški. V tem primeru je to že tretje vprašanje, pri katerem so starejši anketiranci izražali negativna mnenja do Pahorja, kar bi lahko na volitvah predstavljalo zanj enega večjih izzivov, saj so upokojenci v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami bolj redni udeleženci volitev.


Infografika: Delo

Ko vprašamo, ali bo na prihodnjih volitvah pri izbiri kandidata pretehtal strankarski oziroma politični predznak, skoraj 60 odstotkov sodelujočih v anketi odgovori, da politični predznak ne bo pomemben, dobra petina bi raje volila bolj levo usmerjenega kandidata, 14 odstotkov vprašanih pa bolj desno usmerjenega kandidata.


Infografika: Delo


Na koncu nas je zanimala še ocena dosedanjih predsednikov republike. Najbolje je ocenjen Janez Drnovšek, dokaj visoko še vedno cenijo Milana Kučana, nato sledi Borut Pahor, Danilo Tϋrk pa je ocenjen kot najslabši predsednik.


Infografika: Delo