Tiskane izdaje
Čez tri dni bo znan rezultat arbitraže o meji s Hrvaško. Koga boste najprej poklicali, ko boste izvedeli odločitev sodišča: vaše strokovnjake za odnose z javnostjo ali zunanjega ministra Erjavca in ga pozvali k odstopu?
Na odločitev arbitražnega sodišča se Slovenija pripravlja že zelo dolgo. Seveda imamo tudi posebno koordinacijsko skupino, ki je v javnosti sicer nismo posebej izpostavljali, ker smo želeli, da te priprave potekajo v zaupnem delovnem okolju. Pripravljeni smo na različne scenarije, saj se zavedamo, da gre za pomembno zgodovinsko odločitev o vprašanju meje s sosednjo državo. In ko bo nastopil dan D, bomo pripravljeni, da storimo, kar je treba, in to na vseh ravneh. Poklical bom, če bo treba, svoje sogovornike iz drugih držav in evropskih ustanov. To bom ocenil v četrtek, ko bo odločitev znana. Poudarjam pa, da je treba odločitev sprejeti zelo umirjeno.
Omenjate umirjenost, zakaj? Morda zato, ker ves hrvaški politični vrh ostro izjavlja, da je arbitraža zanje mrtva, hkrati pa ni nobenih formalnih možnosti, da bi mi sosede k spoštovanju odločitve arbitražnega sodišča prisilili?
Besedo »umirjeno« sem uporabil, ker je implementacijski rok za odločitev arbitražnega sodišča šest mesecev in odločbe tako ali tako ni mogoče uresničiti hipno v enem dnevu. Slovenija bo razsodbo spoštovala in to pričakujemo tudi od Hrvaške, saj je treba mednarodno pravo in dogovore, ki smo jih sklenili, spoštovati.
Slovenija bo od prvega dne aktivna in pokazala ne le, da spoštuje odločbo v nekem abstraktnem smislu, ampak tudi, da jo namerava postopno izvršiti v dogovorjenih rokih. O izvršitvi odločbe se bomo morali pogovarjati tudi s hrvaško stranjo. To seveda ne pomeni ponovnih pogajanj o meji, ampak da se bomo morali koordinirati o tem, kako bomo odločbo izvedli.
Lahko pričakujemo nekakšno mednarodno komisijo?
Taka napoved bi bila prenagljena, treba je počakati na objavo odločbe in na nadaljnji razvoj dogodkov.
Prejšnji teden se je pojavil iz estrade še en kandidat za predsednika republike, igralec Andrej Rozman Roza. Čemu pripisujete to, da se iz politike dela cirkus in da se tako diskreditira funkcija predsednika države?
Gre za pojav, ki ni značilen le za Slovenijo, tudi v drugih državah smo že bili priča takšnim nekoliko provokativnim pristopom. To se je dogajalo že tudi pri nas, spomnite se samo slavnega eksperimenta Arturja Šterna. Dejstvo je, da se je predsedniška funkcija v Sloveniji v zadnjih letih spremenila v nekaj, kar ji sam pretežno ne pripisujem. Gre za javno nastopanje, iz katerega pogosto izhaja, da je videz pomembnejši od same vsebine opravljanja predsedniške funkcije.
Kritizirate predsednika in njegove različne vloge in poklice, ki jih je odigral?
Poglejte, tudi njegova kampanja na zadnjih volitvah, s katero je bil res zelo uspešen, je imela pomenljivo sporočilo, da biti predsednik države pravzaprav ne pomeni tiste državniške drže, ki si jo sam osebno predstavljam kot najpomembnejšo in o kateri mislim, da je ključna za razvoj in ugled Slovenije, ampak da gre predvsem za neko dopadljivost ljudem.
Želim pa si, da bi na tokratnih volitvah predsednika države ljudje dojeli, da ta vloga ne sme biti zgolj piarovska. To res ni vloga, kjer tekmujemo v tem, kdo je bolj všečen, kdo je morda bolj izviren v nastopanju pred javnostjo. Mislim, da moramo tej funkciji vrniti neko dostojanstvo in pravo vlogo v smislu, da gre za najvišjega predstavnika vseh državljanov, ki odgovorno nastopa v tujini in domovini. Naš kandidat, ki ga bomo kot stranka SMC predlagali, bo po moji oceni zastopal prav tako držo, kajti osebno si želim, da je vloga predsednika države resna in odgovorna.
To pomeni, da ste v kandidaturo že prepričali gospoda Brgleza?
Imamo več možnih kandidatov oziroma kandidatk, in ko se bomo dokončno odločili, bomo to tudi javno povedali.
Gospodarska rast bo letos več kot triodstotna. Komentirajte tvit, ki pravi: »Gospodarstvu gre dobro ne zaradi, ampak kljub Cerarjevi vladi.«
To je večkrat viden pristop, kako diskreditirati delovanje naše vlade. Zanimivo je, da iz opozicije, predvsem iz stranke SDS, prihajajo trditve, da je moja vlada najslabša vlada. Hkrati pa lahko objektivno ugotovimo, da Slovenija niza najboljše rezultate v zadnjih nekaj letih.
Objektivni podatki po treh letih naše vlade so neizpodbitno dejstvo; premaknili smo vse ključne procese v pozitivno stran, državo smo finančno in politično konsolidirali. Ko smo prevzeli vodenje vlade, smo imeli več kot petodstotni proračunski primanjkljaj, lani je bil ta 1,8 odstotka, slabo je bil upravljan javni dolg, mi smo v zadnjem času iz njegovega prestrukturiranja prihranili 104 milijone evrov, bonitetne ocene države so bile nizke, zdaj so se zelo izboljšale. Imamo 87.655 brezposelnih, najmanj po letu 2008.
Državo in njene podsisteme smo leta 2014 prejeli v slabem stanju, slabo je bilo upravljano tudi državno premoženje in bil na pamet določen seznam 15 podjetij za prodajo. Zdaj je vse drugače. Gospodarska rast, ki je bila v prvem letošnjem četrtletju 5,3-odstotna, je za letos ocenjena realno na ravni 3,6 odstotka. Imamo strategijo upravljanja državnih naložb, donosi teh podjetij so se že povečali.
Dejansko je nekako absurdno, da nekdo trdi, da smo najslabša vlada, ker je objektivno dejstvo, da smo naredili veliko in ne nazadnje tudi stabilizirali državo, v finančnem in političnem smislu. To ni uspelo nekaj prejšnjim vladam, kar tri zaporedne so predčasno končale mandat. Politična stabilnost je bila tako ena od stvari, ki jo je Slovenija krvavo potrebovala.
Takratna vlada je julija 2013, najprej kot začasen ukrep zaradi krize, zvišala DDV. Splošno stopnjo davka z 20 na 22 odstotkov, znižano, s katero so obdavčeni hrana in zdravila pa z 8,5 na 9,5 odstotka. Če nam gre tako dobro in ker potrošnja pozitivno vpliva na gospodarsko rast, bi morda razmislili o znižanju DDV na predkrizno raven?
V svoji vlogi moram pogosto sprejemati odločitve, ki volivcem kratkoročno niso všeč, so pa za Slovenijo dobre dolgoročno. Ko omenjate spremembe davčnih stopenj, je treba upoštevati, da so te reforme zelo občutljive. Ne nazadnje moramo spoštovati fiskalno pravilo.
Če poenostavim: v dobrih časih je treba kaj prihraniti za slabe čase. Zdaj prehajamo v dobre čase, ko je treba nabrati nekaj zaloge. Tako smo v nekoliko paradoksalnem položaju, namesto da bi ljudem lahko dali še nekaj več, bomo skladno z našo ustavno zavezo morali nekaj več prihraniti. Nadaljevali bomo tudi strukturne spremembe, saj sem prepričan, da je dolgoročno treba z državo ravnati kot dober gospodar. Verjetno je ljudem to težko razumeti, da po toliko letih krize in vseh omejitev ne gre hitreje na bolje. A če bomo preveč hiteli, bomo naredili napake in spet zanihali v negativno stran. Posledice krize odpravljamo postopno, vendar vztrajno in zanesljivo.
Zaupate ministrici za finance?
Seveda ji zaupam.
Je pa najšibkejši člen vaše vlade. To kaže več zadev, od zdravstvenega prispevka, ki mu nasprotuje, do tega, da je bila edina, ki se je na vladi zavzemala za poroštvo za hrvaške prenesene vloge, in edina, ki bi prodala NLB.
Ne strinjam se s tem, da je najšibkejši člen vlade. Nikakor. Je eden močnejših členov vlade. Ministrica Vraničar Erman se je po nalogu vlade v Bruslju uspešno pogajala o spremembi zavez glede NLB. Naj spet spomnim, da smo te zaveze podedovali od vlade Alenke Bratušek. Naša ministrica je bila v položaju, ko ni mogla delovati zgolj po svoji presoji, ampak je morala, tako kot vlada, upoštevati zaveze, ki so jih dale neke druge politične garniture. Hkrati pa se je zelo profesionalno odzvala, ko je naša vlada po tehtnem preudarku spremenila stališče, zato zdaj že išče najboljše rešitve v novih razmerah. Poleg tega nadaljuje uspešno politiko svojega predhodnika Dušana Mramorja in skupaj z vlado še naprej konsolidira javne finance. Je odgovorna varuhinja državne blagajne in državne srebrnine, zato ji zaupam.
Strokovnjaki za sukcesijo so bili šokirani, ko so slišali, da je ministrica za finance predlagala jamstvo za prenesene vloge hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke.
Dejstvo je, da je zunanji svetovalec pri prodaji še januarja letos ocenil, da vprašanje hrvaških varčevalcev za prodajo NLB ni resen problem in da to vprašanje ne bo vplivalo na ceno, maja pa je svoje stališče spremenil. To je bila za nas popolnoma nova nepričakovana situacija in šlo je za vprašanje, vredno od 350 do 400 milijonov evrov. Resno smo morali razmisliti.
In ta kardinalna sprememba v stališču svetovalca se vam ne zdi nenavadna?
Seveda je nenavadna, zato smo tudi podvomili o verodostojnosti teh svetovalcev. Naša vlada je ravnala državotvorno, namreč, nikakor ne privolim v to, da bi bili naši davkoplačevalci spet oškodovani. Upam, da bo NLB še naprej lahko delovala kot sistemska banka, v korist naših varčevalcev in našega gospodarstva.
Kdo bo odgovoren, če neprodaji NLB do konca sledi odločitev, da jo Bruselj razkosa in proda njene balkanske hčere, brez njih NLB ne pomeni veliko?
Ker se je pojavil tako velik riziko pri prodaji, je odločitev vlade razumna. Lahko vam povem, da je predsednik Jean-Claude Juncker, ko sem mu razložil razmere, pokazal veliko razumevanja za to situacijo. Pojasnil sem mu, da je to izjemen primer, ki ga druge države ne poznajo. Povedal mi je, da je o tem obvestil že tudi pristojno komisarko Margrethe Vestager in ji naložil, naj se z nami o tem problemu pogovarja in išče skupno rešitev. Mi ves čas sodelujemo z evropsko komisijo, a odločiti smo se morali sami na vladi, in sicer tako, da smo bili kar najbolj odgovorni do naših državljanov. Zdaj je ključno, da NLB še naprej posluje dobro, da se njeno stanje ne poslabša, da deluje kot sistemska banka in da ohrani svoje poslovalnice na območju nekdanji SFRJ.
Ker ste rekli, da je gospod Juncker izrazil razumevanje, to pomeni, da ste optimist, da iskanja krivcev za morebitno razkosanje NLB in skrčenje na lokalno hranilnico ne bo?
Tega zdaj ne bi komentiral, moj glavni cilj namreč je, da storimo vse, da najdemo druge kompenzacijske ukrepe, s katerimi bi se lahko strinjala evropska komisija. Tudi sam mislim, da bi bilo slabo, če bi bile filiale NLB prodane v državah Zahodnega Balkana. Sem zmeren optimist. Imamo namreč močne argumente in delamo v korist naših davkoplačevalcev. Predvsem pa je pomembno, da prek SDH in vodstva NLB odgovorno poslujemo z denarjem, ki so ga varčevalci zaupali banki. Kajti verjamem, da tudi v državnem lastništvu podjetja lahko delajo dobro in uspešno, seveda ob pravem kadrovskem potencialu in dobrem nadzoru.
Ste zadovoljni z delom SDH?
SDH se postopno izgrajuje. Dobili smo ga v zelo slabem stanju, morali smo ga postaviti na noge. Ta proces ni bil preprost, prisotni so bili različni interesi, a ves čas sem si prizadeval, da v SDH dobimo kakovostne in strokovne ljudi. Verjamem, govorim predvsem o nadzornem svetu, o katerem odloča vlada, da smo izbrali najboljše kandidate. Težava pa je, da se mnogi najboljši niti ne želijo več prijavljati v kandidacijske postopke, ker se jih potem pogosto javno diskreditira. To, da mnogi najboljši ne želijo več sodelovati, je za Slovenijo zelo slabo.
Je najšibkejši člen te vlade morda ministrica za zdravje?
Ne želim ocenjevati ministrov v smislu, kdo je najšibkejši ali najmočnejši člen te vlade. Ministrica za zdravje se gotovo spopada z enim najtežjih zatečenih področij v državi. Gre za najobčutljivejša vprašanja, za vprašanje zdravja, za slabe prakse, za številne vrste korupcij pri javnih razpisih in čakalnih vrstah. Vem, da vsi želimo, da se to takoj uredi. A ko se začne to vprašanje temeljito urejati, marsikoga boli, ker gre za številne interese, težke kar 3,2 milijarde evrov. Ministrica ima zelo težko delo, morda je kdaj prepočasna in stori tudi kakšno manjšo napako, a jaz jo spodbujam in verjamem, da ji bo uspelo še letos zagotoviti nekatere ključne spremembe v zdravstvu.
In rekonstrukcija vlade jeseni ne bo potrebna?
Če ne bo potrebe, rekonstrukcije ne bo. Če pa bi nastale nove okoliščine, ki bi jo zahtevale, bom seveda ustrezno ukrepal.
Kakšno je vaše stališče do milijarde dolarjev, ki jo je v času embarga prek NLB prenakazal iranski državljan, rezident Londona. Ste dobili poročilo Sove o tem, je pri tem res sodelovala Cia?
Mislim, da je prav, da se ta zadeva temeljito razišče. Nimam še vseh relevantnih informacij, čakam jih tudi sam od pristojnih institucij. Dejstvo je, da je bila ta zadeva več let skrita pred javnostjo, čeprav so bivše vlade za to vedele. Zdaj je treba ugotoviti, ali je to res bilo pranje denarja in ali so bile uporabljene nepravilne, nezakonite in neetične prakse. Če je šlo za karkoli takega, je takoj treba ukrepati. Podpiram tudi ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije. Vlada bo seveda naredila dodatne poizvedbe, to sem že naročil.
V določenem trenutku se je zdelo, da se približujete stranki SDS. Sklepali ste ad hoc koalicije pri ustavnih sodnikih in fiskalnem svetu, zdaj pa se je v primeru drugega tira razkrilo, da nikakor ne delujejo z vami in da prav zaradi vloge SDS referendum o drugem tiru bo. Vaš zadnji nastop v Odmevih na nacionalni televiziji je izražal neko živčnost ...
Motite se, nisem bil živčen, bil sem vznemirjen. Boli me, ko vidim, da gospod Janša ruši enega ključnih projektov za prihodnost naše Slovenije. Še bolj žalostno pa je, da se skriva za gospodom Vilijem Kovačičem. Tega mu res ne bi pripisal, da se vsa stranka z Janezom Janšo na čelu skrije za nekim destruktivnim aktivistom in želi blokirati ta pomemben projekt.
To je dokaz, da gre za neko zastarelo politiko, za politiko konflikta, nagajanja, za politiko zrušiti nasprotnika, četudi gre za ceno padca dobrih projektov za Slovenijo. Naj še enkrat ponovim, projekt drugi tir je zelo domišljen, vanj smo vključili zaledne države, evropsko komisijo, EIB, Jaspers, zanj bodo morali nekaj prispevati tudi Luka Koper in drugi deležniki, ki bodo od njega imeli neposredno korist.
Njihova obremenitev ne bo takšna, da bi jim onemogočala uspešno delovanje. Finančna konstrukcija je tudi jasna in optimizirana. Projekt je verjetno najbolj transparenten veliki projekt v naši zgodovini. A to ni prvi tak primer, ko Janez Janša ni kooperativen. Celo vpisa pravice do pitne vode v ustavo ni bil sposoben podpreti, če omenim le tega. In ko zdaj vidim, kako minira projekt drugi tir, ko vidim, da gre zgolj za nagajanja, zgolj za to, da bi prišel do oblasti, mi postaja popolnoma jasno, da s takšnim človekom ni mogoče politično sodelovati.
To pa pomeni tudi, da so odveč pomisleki tistih, ki so se bali, da boste po državnozborskih volitvah sklepali koalicijo s SDS?
Res si ne znam predstavljati, da bi šel v koalicijo z gospodom Janšo, ko vidim, kaj počne. Pa saj to je hoja vzvratno, podpihovanje uničujočih starih praks, nič se ni spremenil, to zelo obžalujem. Dejansko z njim ni mogoče sodelovati.
Komentirajte Janševo napoved, da naslednje parlamentarne volitve ne bodo spopad med strankami levice in desnice, ampak bodo »globalni politični spopad v Sloveniji med tistimi, ki imajo Slovenijo v srcu, med tistimi, ki si želijo, da bi bila Slovenija takšna, za kakršno smo glasovali na plebiscitu leta 1991, tej strani pripada sam, na drugi strani pa bo po Janševih napovedih mafijska država, tisti, ki so državo ukradli.
(dolg vzdih) Naj zajamem sapo ob takšni izjavi ... Mislim, da je dovolj zelo jasnih dokazov, tako iz devetdesetih let, kot, recimo, tudi pozneje, pa naj omenim le Teš 6, in denimo patrie, ta proces ni bil nikoli končan, ampak je zastaral ...
... ko omenjate devetdeseta leta, govorite o trgovini z orožjem?
No, trgovino z orožjem ste zdaj omenili vi ... Tudi to se je dogodilo in z njo so se nekateri zelo nečastno in močno okoristili. Ampak, najbolj sem presenečen nad tem, kako ljudje, ki so bili sami vpleteni v številne sporne prakse, govorijo o tem, kako imajo v srcu Slovenijo, pri tem pa morda mene ali stranko SMC razglašajo za neetično. Povejte, katero afero sem zakuhal v tem mandatu? Kje sem se okoristil?
Nekateri s tem, ko želijo mene ali stranko SMC prikazati neetično ali nesposobno, v resnici želijo prikriti zadeve, ki so jih sami počeli ali jih še vedno počnejo. Sprevračanje resnice je sicer del politične igre, a to je vrsta politične igre, v katero ne privolim, in s takšno politično igro bo Slovenija ostala v preteklosti in osamljena v mednarodni skupnosti.
Moramo iti naprej, staviti na mlade in se usmeriti v prihodnost. Iz preteklosti pa vendarle pobrati nauke, kje smo ga polomili, da napak in slabih praks ne bomo ponavljali. Nenehno si prizadevam zviševati raven politične kulture, ne zanimajo me tviteraški obračuni in ne egocentrični spopadi med posamezniki, ki ne vodijo nikamor.
Vas vznemirjajo javnomnenjske ankete? Sami ste se znašli na robu izpada z lestvice priljubljenosti politikov, SMC je dosegla novo dno.
Spremljam jih, a me ne vznemirjajo. Verjamem, da delamo v pravi smeri, seveda tudi s kakšno napako, morda kdaj prepočasi, a vse to poskušamo popraviti. Želim si, da gremo naprej tako, da hitimo počasi. Da gremo naprej mirno in stabilno.
Prava smer je po vašem mnenju podpora investiciji Magne?
To je spet tipičen način slovenskega nagajanja. Ta vlada je Slovenijo spet odprla svetu. Ko sem prevzel vlado, smo bili plen za tujce, bili smo v slabi koži, zdaj smo državo popeljali iz hude krize, postajamo partner v mednarodnih odnosih, nismo inferiorni in lahko pripeljemo kakovostne tuje investitorje. Zato tako intenzivno spodbujamo internacionalizacijo našega gospodarstva.
Tudi tu delujejo iz ozadja nekatere politične sile in zavedeni posamezniki. A verjamem, da bo investicija uspela. Verjamem, da tistim, ki želijo škoditi našim ljudem, ne bo uspelo. Sam in moji ministri bomo storili vse, da pri tej investiciji izpeljemo uspešno zgodbo. Res pa obžalujem, ko vidim, koliko energije je treba v Sloveniji porabiti samo za to, da preprečimo, da bi škodili samim sebi.
Sprejeli ste koprskega župana Borisa Popoviča. Govori se, da ste mu obljubili dva nadzornika v Luki Koper, in to, da bo Gašpar Gašpar Mišič vodil družbo 2TDK v zameno za podporo projektu drugi tir.
Morda se govori, absolutno pa to ni res. Če bi kaj takšnega počel, bi v hipu zavrgel vse, zaradi česar sem sploh vstopil v politiko.
V naši anketi smo sodelujoče vprašali, kolikšna je verjetnost, da bi na prihodnjih volitvah izbrali isto stranko kot pred tremi leti. Približno polovica vprašanih bi volila isto stranko. Koliko poslancev boste imeli po volitvah? Zdaj jih imate 35.
To odločitev prepuščam volivcem. Želim si toliko poslancev, da bi bili tudi v naslednjem mandatu vodilna stranka, da bi lahko še naprej peljali Slovenijo v smer, ki smo si jo določili ter da bi nekatere zadeve, ki jih v enem mandatu ni mogoče končati, izpeljali do konca. Odločili bodo državljanke in državljani. Upam le, da bodo dobili dovolj objektivnih informacij, da se bodo lahko odločili prav.
