Tiskane izdaje
Maribor – V štajerski prestolnici so privrženci Franca Kanglerja, med njimi je celjski župan Bojan Šrot, danes ustanovili Odbor 2015. Nekdanji mariborski župan Franc Kangler upa, da ga bo podprlo čim več ljudi, upa pa tudi na politične stranke: »Moraš biti pa ja neumen, da ne podpiraš odbora, ki se bori za človekove pravice.«
Odbor 2015 je nastal po vzoru Odbora 2014, ki so ga privrženci Janeza Janše lani spomladi ustanovili za to, da bi mu vrhovno sodišče prekinilo prestajanje zaporne kazni in odpravilo sodbo v zadevi Patria.
Nekaj dni pred 11. julijem letos, ko je predsednik SDS Janez Janša v Ciudadu de Mexico na srečanju voditeljev strank in držav, ki delujejo v mednarodni organizaciji CDI (Centrist Democrat International oziroma Združenje sredinskih demokratov), postal podpredsednik tega združenja in član njegovega izvršilnega odbora, je prvak SDS skupaj z nekdanjim mariborskim županom Francem Kanglerjem na obrobju Maribora v družbi tretje osebe (njena identiteta je znana uredništvu) ugotavljal, da v državi obstaja ogromno ljudi, ki so jim sodišča kratila ustavno zajamčene pravice in svoboščine, in da je napočil čas, da se na to opozori tudi z večjim manifestom.
Kangler in Janša sta sogovorniku predstavila idejo o ustanovitvi odbora, katerega glavni namen bi bil poleg opozarjanja na slovenske pravosodne zlorabe – kar počne že Odbor 2014 – tudi povzročanje nemirov. To naj bi Odbor 2015 dosegel s protestnimi vožnjami traktorjev v času shoda odbornikov. Sogovornik, ki je zavrnil sodelovanje, pa se je ob Janševih in Kanglerjevih besedah, da bi na posamezno srečanje Odbora 2015 lahko pripeljali tudi od 100 do 200 traktorjev, le nasmehnil.
»Z nobenim se nisem sestajal, da bi ustanavljali odbor,« je nad slovenskim pravosodjem razočarani Franc Kangler danes odgovoril na naše vprašanje, s koliko odvetniki sta se z Janšo sestala in koliko jih je njuno ponudbo zavrnilo kljub obljubi izdatnejšega plačila, kot ga odreja odvetniška tarifa. Nekdanji mariborski župan in državni svetnik ter nekdanji član SLS je zanikal sodelovanje Janše, vendar: »No, seveda pa Janša ve, da ustanavljamo odbor. O tem smo ga obvestili, kot smo obvestili tudi predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo.«
Janez Janša danes na naša vprašanja do konca redakcije ni odgovoril, med drugim smo ga vprašali, zakaj Slovenija v sedanjih političnih razmerah potrebuje Odbor 2015, prosili pa smo ga tudi za pojasnilo, ali Evropa res budno čaka na vznik nemirov v Sloveniji, o čemer naj bi se on že nekaj časa dogovarjal s svojimi političnimi evropskimi zavezniki.
Bojan Šrot: Kanglerjev, ki se jim godijo krivice, je veliko
Da je nekdanji mariborski župan vzrok za delovanje Odbora 2015, je danes novinarjem sporočil predsednik odbora Željko Vogrin, sicer predsednik Županove (Kanglerjeve) liste. Tako Vogrin kot celjski župan in odvetnik Bojan Šrot ter odvetnik Dušan Ludvik Kolnik so se danes obregnili ob sodne postopke zoper Kanglerja, saj menijo, da so mu kratene človekove pravice.
Pri tem po Vogrinovih besedah zlasti izstopata dve zadevi: prvi primer je odredba, na podlagi katere je policija prisluškovala Kanglerjevim telefonskim pogovorom in jo je podpisal sodnik Janez Žirovnik, nekdanji visoki uslužbenec Sove, ki ga je Kangler kot poslanec in član državnozborske komisije nekoč nadziral in prišel z njim večkrat v konflikt. Drugi primer se po besedah omenjene trojice nanaša na okrajnega sodnika Boštjana Polegeka, ki je Kanglerja obsodil na sedem mesecev zapora (vrhovno sodišče je primer razveljavilo) z razlago, da predstavlja resno navarnost, da se vrne v politično življenje.
»Sodnik je imel pred očmi ne le dejanje, ampak tudi to, da se storilec ukvarja s politiko, pri tem pa je prezrl, da je tri poslanske mandate uspešno delal in bil vsakokrat izvoljen z enim najvišjih odstotkov,« je danes poudaril Bojan Šrot, ki pričakuje, da se bo Odbor 2015 razširil po vsej državi in se mu bodo pridružili tudi ugledni pravniki. »Francev Kanglerjev, ki se jim v policijskih in sodnih postopkih godijo krivice, je v Sloveniji še veliko,« je prepričan Šrot, medtem ko je odvetnik Kolnik poudaril, da je Kangler zanj eden najuspešnejših županov, ki je napravil politično kariero brez političnih botrov, oditi pa je moral zaradi linča ulice in tudi enostranskega poročanja medijev. »Pozivam vas, da pravilno in o vsem obveščate,« je še dejal novinarjem.
Odbor 2015 bo, podobno kot Odbor 2014, ki je ravno danes ponovil svojo zahtevo po odstopu Masleše in generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, od slovenske izvršilne oblasti pa zahtevajo, naj »v 15 dneh objavi poročila z imeni vseh tožilcev in sodnikov, ki so sodelovali pri 304 primerih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin«, prebivalcem Slovenije zagotavljal enakopravnost in pravičnost v sodnih postopkih. Tako je danes še razložil Vogrin in opomnil, da njihov namen zagotovo ni »agitiranje za katero koli politično stranko«. Vogrin je danes napovedal, da zaradi izjave varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer o tem, da brez poglobljene analize in zgolj na podlagi deleža obsodilnih sodb še ni mogoče trditi, da je Slovenija med največjimi kršiteljicami človekovih pravic, zahtevajo njen odstop.
»Civilna družba mora iskati kompromis, ne konflikt«
Klemen Grošelj z ljubljanske fakultete za družbene vede, obrambni strokovnjak za nacionalno varnost, ustanavljanja dodatnega odbora, ki bi bil še glasnejši, kot je bil Odbor 2014, ne odobrava. Opozarja, da je »aktivna civilna družba eden od ključnih temeljev učinkovite demokracije«, vendar morajo po njegovem aktivnosti civilne družbe »potekati v okviru uveljavljenih družbenih in demokratičnih standardov ter norm, ki jih sodobne družbe običajno zapišejo v zakone ter v nezapisane standarde politične in siceršnje družbene kulture«.
Stališče o učinkovitosti oziroma neučinkovitosti slovenske pravne države je po Grošljevem mnenju »neizogibno subjektivno«, tako politika kot civilna družba pa bi »glede reform pomembnih družbenih sistemov, med katere spada tudi pravosodje, ki je z vidika delitve oblasti še posebno občutljiva reforma, morali iskati konsenz in družbeni kompromis, ne pa konflikt«.
Glede morebitnega zunanjega posredovanja v notranje razmere države je Grošelj povedal, da lahko »rečem le to, da je zgodovinsko dokazano, da so poseganja drugih držav ali mednarodnih subjektov v kompleksne družbene procese drugih držav ali entitet, ki so povsem neprimerne z vidika koncepta suverene države, najmanj neuspešna. Če ne celo kaj več.«
V stranki SLS ustanovitev odbora podpirajo. »Ob objavljenih podatkih Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer je Slovenija prva po številu ugotovljenih kršitev, si v Sloveniji moramo priznati, da v sodnih postopkih s spoštovanjem človekovih pravic ni vse tako, kot bi moralo biti, kar nas močno skrbi. V SLS že dalj časa opozarjamo na nujnost reforme sodnega sistema. Prizadevanja odborov in civilnih gibanj, ki delujejo v tej smeri, v SLS vsekakor podpiramo.«
