Tiskane izdaje
V resnici so že leta 2011, ko je za njih glasovalo le 0,65 odstotka volivcev (zato se predsednik Gregor Golobič ni znova potegoval za funkcijo), začeli razmišljati, kako naprej. Po besedah sekretarja stranke Uroša Grudna je bilo nekaj poskusov, kako se vrniti na politično prizorišče, a so vedno znova v vodo padli vsi dogovori o skupnih nastopih na volitvah. Samostojno so šli na evropske volitve, na državnozborske lani pa sploh ne več. Na lokalni ravni imajo nekaj svetnikov, izvoljenih na skupnih listah, vendar nobenih vidnih funkcij.
Na konvenciji v začetku tega tedna, kamor so povabili okoli 400 članov, je bilo še nekaj razprav o tem, kakšen bi bil lahko nadaljnji obstoj, a je obveljal predlog, da je samorazpustitev edina možnost.
Zares je lansko leto končal s 75.101 evrom bilančnega minusa. Uroš Gruden zagotavlja, da so veliko večino dolgov poravnali. Nekaj prilivov imajo iz občinskih proračunov, od deleža dohodnine, članarin in prostovoljnih prispevkov.
Nekdanji predsednik državnega zbora in predsednik stranke Zares Pavel Gantar, ki je bil več kot dve desetletji dejaven politik, med drugim kot minister za okolje in prostor ter za informacijsko družbo, je ob prvih napovedih samoukinitve komentiral, da »to ni poraz ideje ali koncepta, temveč izstop iz te igre«.
Sanirana lista
Pred dobrim letom dni je bilo slišati pobude za samoukinitev tudi v Državljanski listi. Njen ustanovitelj in prvi predsednik Gregor Virant je po evropskih volitvah odstopil, po državnozborskih julija, ko niso zbrali niti odstotka glasov, pa je pozval, naj stranka preneha delovati. O tem so se člani izrekali na izrednem kongresu konec lanskega novembra – in večina je odločila, da bodo delo nadaljevali. Virant, po katerem je lista sprva nosila ime, je takrat iz stranke izstopil. Danes je v listi, ki jo vodi Bojan Starman, malo več kot 360 članov. »Glavni osip smo imeli po volitvah ter januarja in februarja, ko smo se odločili za nepriljubljeno potezo. Ugotovili smo, da je od približno 900 članov manj kot 100 plačalo članarino, ki znaša 20 evrov na leto. Neplačnike smo opozorili z opominom pooblaščenca. Nekateri so plačali, kar nekaj pa jih je izstopilo,« je pojasnil generalni sekretar DL Žoni Stanovnik.
DL nima izvoljenih predstavnikov ne na evropski, ne na državni, ne na lokalni ravni, tako da niso upravičeni do nobenih dotacij. Stanovnik je zagotovil, da so svoje dolgove – lansko leto so končali s slabimi osmimi tisočaki minusa – poravnali. »Javnosti nismo nič obveščali, ker smo želeli zadeve v miru urediti. Organizirali smo nekaj strankarskih dejavnosti. Načrtujemo kadrovsko okrepitev,« je napovedal.
Da bi se stranki, ki je v takšnem položaju, kot je DL danes, uspelo ponovno uveljaviti v političnem prostoru, se pri nas še ni zgodilo.
Niti drugi se ne bi ukinili
Zelo daleč od nekdanjega položaja je tudi LDS, ki je prav tako leta 2011 izpadla iz državnega zbora in lani ostala brez evropskega poslanca. »LDS ima nekaj županov in nekaj deset občinskih svetnikov, nameravamo vztrajati in se bomo trudili obstati v političnem prostoru,« je povedal predsednik Anton Anderlič. LDS, ki je v času Janeza Drnovška več kot desetletje vodila vlade, na državnozborskih volitvah lani ni niti kandidirala. Od slavne preteklosti je Anderlič kot predsednik stranke podedoval predvsem dolgove. Konec lanskega leta jih bilo, kot so zapisali v bilanci, še za 270.116 evrov. »To vsoto smo doslej zmanjšali še za polovico,« je zagotovil nekdanji dolgoletni poslanec. O samoukinitvi Zaresa, ki so ga ustanovili politiki LDS, ko je stranko vodil še Jelko Kacin, je Anderlič povedal: »Nisem komentiral, ko so šli na svoje, in ne bom zdaj. Kar počnejo, je njihova stvar.«
Povsem zanesljivo se ne bodo samoukinjale majhne stranke, ki nimajo zastopnikov v državnem zboru, a jih je na lanskih parlamentarnih volitvah volil več kot odstotek volivcev. Takšnim strankam zakon namreč zagotavlja financiranje.
Piratska stranka Slovenije, ki jo je lani podprlo 1,34 odstotka volivcev, bo letos dobila 83.796 evrov mesečnih dotacij iz državnega proračuna, Slovenska nacionalna stranka Zmaga Jelinčiča in Pozitivna Slovenija Zorana Jankovića vsaka malo več kot sto tisoč evrov, s 134.584 evri pa bo največ med strankami, ki jim ni uspelo doseči štiriodstotnega praga, prejela SLS Marka Zidanška. Posebnost pa je stranka Zaab, ki se ji je s štirimi poslanci uspelo prebiti v državni zbor, a ji je pred kratkim po prestopih in izstopih razpadla poslanska skupina, zato je postala stranka, ki pa ima v parlamentu le dva nepovezana poslanca. Letos bo stranka Zaab dobila 142.922 evrov dotacij.
Številne stranke, ki so dobile občinske svetnike na lanskih lokalnih volitvah, dotacije prejemajo še iz občinski proračunov. Daleč največ med majhnimi strankami SLS, ki je bila na lokalnih volitvah uspešnejša tudi od številnih parlamentarnih strank.
