Ničesar več plačati

Ljubljana – Člani ustavne komisije danes pričakujejo mnenje strokovne skupine, ki naj bi jim pomagala odpraviti ustavnopravne pomisleke glede nadaljnje zaščite premoženja NLB. SDS in NSi sta namreč v postopek vložili predlog dopolnjenega ustavnega zakona.

V preteklih dneh, tudi med velikonočnimi prazniki, ga je preučevala strokovna skupina, v kateri so France Arhar, Rado Pezdir, Dominika Švarc Pipan, Gorazd Podbevšek in Drago Zadergal. Ker nobeden izmed njih ni ustavni pravnik, so se za pomoč obrnili na nekatere profesorje ljubljanske pravne fakultete (po naših informacijah na Franca Grada, Igorja Kaučiča, Cirila Ribičiča in Sašo Zagorca) ter na Mateja Avblja s fakultete za državne in evropske študije. Večina od njih se po naših informacijah s strokovno skupino ni sestala, nekateri so poslali pisno mnenje. Le Saša Zagorc nam je potrdil, da so se o dilemah pogovarjali na zelo načelni ravni, saj je bilo njegovo stališče strokovni skupini znano. To pa je, da za dober cilj uporabljamo napačna sredstva.

Prepoved izplačil

Po naših neuradnih informacijah bo strokovna skupina ustavni komisiji predlagala, naj v ustavnem zakonu ohrani zgolj določbo, po kateri se NLB prepovedujejo izplačila zahtevkov na podlagi sodb hrvaških sodišč iz naslova prenesenih deviznih vlog varčevalcev pri Ljubljanski banki.

Predlog, da bi Slovenija, ob morebitni zaplembi premoženja NLB na Hrvaškem, sprožila kompenzacijske ukrepe z izterjavo premoženja od hrvaških družb v večinski državni lasti prek slovenske finančne uprave, se je doslej izkazal za najbolj spornega, in kot nam je uspelo izvedeti, te rešitve v predlogu dopolnjenega ustavnega zakona ni več.

Možna tudi tožba

Ustavna komisija naj bi se sestala v ponedeljek in doslej so vse parlamentarne stranke, razen Levice, izrazile načelno podporo ustavnemu zakonu. Ali bo tako ostalo tudi do konca – zaradi sprejetja ustavnega zakona se mora državni zbor sestati na treh izrednih sejah –, še ne vemo. Naj bi pa vlada v odhodu zaradi NLB razmišljala tudi o vložitvi tožbe pred luksemburškim sodiščem EU. Torej je v igri še možnost, za katero se je že odločila, ker sosednja država noče uresničevati arbitražnega sporazuma.

Vlada oziroma finančno ter zunanje ministrstvo pravita, da imata za NLB pripravljene še nekatere druge ukrepe, vendar jih za zdaj na razkrivata.