Tiskane izdaje
Glede meja škofij velja, da vse hiše in verniki teritorialno pripadajo določeni škofiji. »Hiše, ki so zdaj del Hrvaške in so dosojene Sloveniji, bodo postale del slovenske škofije, ki se bo v tem delu teritorialno povečala. Podobno velja v primeru slovenskih hiš, ki bodo postale del Hrvaške in kasneje njihove hrvaške škofije. Za to spremembo meja škofij bo potrebna odločitev Svetega sedeža,« je pojasnil glavni tajnik SŠK, ki pričakuje, da se bo HBK zavzela za mirno reševanje mejnih vprašanj s Slovenijo.
»Gotovo je, da vse odločitve arbitražnega sodišča ne ustrezajo našim pričakovanjem, ki jih imamo za upravičena, vendar smo zavezani dolžnosti, da jih sprejemamo in pričakujemo, da bo enako storila tudi druga stran,« je v izjavi po razglasitvi razsodbe dejal ljubljanski nadškof Stanislav Zore.
Strožji od politikov
Ko gre za vprašanje razmejitve s Slovenijo, ostaja HBK pri stališču komisije Pravičnost in mir, ki jo je objavila leta 2015, in to neposredno po seji sabora, na kateri je Hrvaška soglasno izstopila iz procesa arbitraže. To nam je na naše vprašanje, kako komentira zahtevo Slovenske škofovske konference, ki se zavzema za usklajevanje meja škofij z odločitvijo arbitražnega sodišča, odgovoril predstavnik HBK za stike z javnostjo Zvonimir Ancić.
Torej so v HBK seznanjeni s pobudo slovenske škofije, a ji ne pripisujejo kakšne posebne pozornosti, kar pomeni, da v doglednem času ni mogoče pričakovati kakšnih korenitih potez.
Po odkritju nedovoljene komunikacije med slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in visoko uslužbenko zunanjega ministrstva Simono Drenik je HBK zavzela stališče, da »gre za nedopustno in škandalozno izvajanje pritiska na telesa arbitraže, s čimer je bilo kršeno eno temeljnih načel mednarodnega prava, po katerem je treba pogodbe izvrševati v dobri veri, to pa je Republiko Hrvaško prisililo k temu, da skladno s pravom mednarodnih pogodb in z načelom vladavine prava odstopi od pogodbe o arbitraži«.
Sicer se je hrvaška komisija Pravičnost in mir že pred tem dvakrat oglasila v zvezi z razmejitvijo s Slovenijo. Obakrat je bilo rečeno, da je arbitraža slaba sama po sebi, ker namesto jasno določenih pravil mednarodnega prava uvaja druga pravila in ker namesto že obstoječega in preverjenega mednarodnega razsodišča uporablja druge institucije. Na kratko povedano, gre za to, da je imela, ko gre za razmejitev s Slovenijo, komisija Pravičnost in mir HBK trdnejše stališče od državnega vodstva, ki je vendarle privolilo v arbitražo.
Podobno z drugimi sosedami
Kar zadeva usklajevanje meja škofij, je zaželeno, da se te ujemajo z državnimi mejami. A to ni nujno, poudarjajo v HBK. Po vojni, decembra 1995, so bili, na primer, ves Srem, Zemun in Novi Beograd v sestavi Zagrebške škofije, zato je eno od vprašanj zadevalo tudi usklajevanje škofijskih meja z državnimi. Takrat je kardinal Franjo Kuharić izjavil, da to ni niti pomembno niti prednostno vprašanje in da se Cerkvi ne mudi. Razmejitev je bila nato opravljena šele leta 2008, in to z vzpostavitvijo Sremske škofije, ki je ostala v sestavi Đakovčansko-sremske nadškofije, vendar sremski škof ne sodeluje pri delu Hrvaške škofovske konference, temveč je povezan z Mednarodno škofovsko konferenco svetega Cirila in Metoda, ki ima svoj sedež v Beogradu. O tem, da se meje škofij ne ujemajo z državnimi mejami, priča tudi primer Zavalja, mesta v Bosni in Hercegovini, ki pripada Liško-senjski škofiji. Še bolj drastičen je primer Kotorske škofije, ki v celoti deluje na področju Črne gore, spada pa pod Splitsko-makarsko nadškofijo.
Ko gre za spore v zvezi z mejami, je te dni nekdanja premierka Jadranka Kosor povedala, da je bila na sprejemu pri papežu Benediktu XVI. posebej pohvaljena zaradi podpisanega sporazuma o arbitraži s Slovenijo. Jadranka Kosor trdi, da je papež arbitražo ocenil za vzorno in jo kot način odpravljanja medsebojnih mejnih sporov priporočil tudi drugim državam.
