Veleposlanik Jazbec izziva Pahorja

Svojo namero za kandiranje bo novinar, diplomat in pisatelj uradno sporočil naslednji teden.
Objavljeno
10. april 2017 22.35
Milan Jazbec veleposlanik RS v Turčiji 20.10.2015 Ljubljana Slovenija [Milan Jazbec,veleposlaniki,Turčija,Ljubljana,Slovenija]
Zoran Potič, Barbara Hočevar
Zoran Potič, Barbara Hočevar
Ljubljana - Veleposlanik Slovenije v Skopju Milan Jazbec bo po naših zanesljivih informacijah prihodnji teden tudi uradno objavil novico, da se podaja na predsedniške volitve. Informacijo o tem nam je potrdilo več virov, sam pa ni odgovarjal na naše klice.

Ker je do predsedniških volitev še okoli sedem mesecev, se počasi izteka obdobje za napoved sodelovanja v predsedniški tekmi. Eden resnejših izzivalcev bo, kot kaže, Milan Jazbec, ki namerava nastopati kot samostojen in neodvisen predsedniški kandidat. Zato bo v ta namen, ko bo predsednik državnega zbora Milan Brglez razpisal volitve in s tem določil obdobje za izpolnjevanje formalnih pogojev, začel zbirati pet tisoč podpisov podpore. Jazbec bo svoj vstop v predsedniško tekmo uradno predstavil prihodnji teden v sredo.

Kdo je Jazbec?

Milan Jazbec ni povsem neznan slovenski javnosti, je pa res, da doslej ni bil pretirano izpostavljen, razen ko je izbruhnila kriza v Turčiji in ko je izšla katera od njegovih knjig. Jazbec ima za seboj nekajletno novinarsko izkušnjo, dolgo diplomatsko pot in bogat pisateljski opus. Torej, kdo je Jazbec? Je letnik 1956, rojen je bil v nižinski vasici Pohanca severno od Brežic. Med študijem je leta 1981 pri RK ZSMS (Republiški komite Zveze socialistične mladine Slovenije) prevzel naloge obveščanja in propagande, od leta 1982 do 1985 pa je v Papirnici Krško skrbel za obveščanje zaposlenih. Leta 1987 se je prijavil na razpis za vstop v jugoslovansko diplomacijo in bil sprejet, poleg še treh Slovencev. Do leta 1991 je delal na Zveznem sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu, po osamosvojitvi se je vrnil v Ljubljano in kmalu potem nadaljeval pot v Celovec, kjer je prevzel vodenje konzulata mlade države.

Po izteku mandata leta 1995 in krajšem postanku na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) v Ljubljani ga je diplomatska pot vodila v Stockholm, kjer je štiri leta delal kot pooblaščeni minister za pet nordijskih držav in tri baltske. Decembra 2000 je prestopil na ministrstvo za obrambo, kjer je kot državni sekretar skrbel za mednarodne odnose. Od leta 2006 do 2010 je na MZZ prevzel vodenje sektorja za načrtovanje politik in raziskave, nato ga je pot vodila na veleposlaniški položaj v Turčijo in od tam v Makedonijo, kjer je lani začel nov veleposlaniški mandat.

Jazbec je v tem obdobju izdal 25 knjig, v katerih se ukvarja v glavnem z vprašanji diplomacije, nekaj je tudi priročnikov in učbenikov o diplomaciji, prevedeni so tudi v nekatere tuje jezike (nemščina, albanščina).

Politična neznanka

Milan Jazbec se doslej politično ni izpostavljal, na vseh funkcijah je deloval kot strokovni kader. Po naših informacijah je bil nekaj časa član LDS, državni sekretar na ministrstvu za obrambo je bil v obdobju Drnovškove in Ropove vlade, vendar naj bi takrat zasedel kvoto SLS. Nekateri naši sogovorniki, ki želijo ostati neimenovani, pa opozarjajo, da ne bi smeli spregledati dejstva, da ima Jazbec tudi status profesorja na zasebni Fakulteti za državne in evropske študije, ki je dobila precejšnjo podporo v obdobju prve vlade Janeza Janše.

Z Jazbečevim vstopom v predsedniško tekmo bo predsedniška kampanja postala nekoliko bolj zanimiva, saj sta doslej svojo namero o kandidiranju napovedala le sedanji predsednik Borut Pahor ter večkratni predsedniški kandidat in predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti.

Drugi, ki morda še razmišljajo o kandidaturi, skrivajo svoje adute. To so predvsem večje politične stranke, ki iščejo pravi odgovor na Pahorja. Vse raziskave javnega mnenja napovedujejo, da predsednik države jeseni ne bi smel imeti večjih težav z reelekcijo, zato se v SMC, SDS in NSi (te so napovedale, da bodo imele svoje kandidate) še vedno odločajo. O imenih so vse tri stranke še vedno skrivnostne, tudi v NSi, kjer se poigravajo z možnostjo, da bi šla Pahorja izzivat kar predsednica stranke Ljudmila Novak. V SDS svoje karte skrbno skrivajo, SMC pa po odpovedi Milana Brgleza še išče rešitve (in nič »ne jamrajo«). V političnih kuloarjih je mogoče slišati, da bi se lahko v predsedniško tekmo podala tudi kandidatka na novo ustanovljene stranke Združene levice Violeta Tomić, ki bi, tako kot Novakova, predsedniško tekmo izkoristila zgolj z enim ciljem - promovirati svojo stranko. Medtem ko bi Novakova agitirala za prevlado na desnici, bi Tomićeva poskušala mobilizirati levo volilno telo pred prihodnjimi veliko bolj usodnimi parlamentarni volitvami.