Tiskane izdaje
Januarja bo začela veljati novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki bo pomenila pomembne novosti za dve skupini ljudi. Poslanci so v četrtek z veliko večino potrdili predlog, po katerem se bo doba prostovoljne vključitve v pokojninsko zavarovanje štela tako, kot se je pred 1. 1. 2013, hkrati pa so sprejeli določila, zaradi katerih zaposleni pri delodajalcih, ki ne le da ne plačujejo prispevkov, ampak ne oddajo niti obračunov zanje (REK-obrazcev), ne bodo prikrajšani za pokojninsko dobo. Ta ureditev je v končni posledici taka, kot je že veljavna, brez novele pa bi bili delavci od 1. januarja 2018, po uvedbi evidenčnih računov, precej na slabšem.
Za obe spremembi so zaslužni predvsem v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZZZS), kjer so že kmalu po uveljavitvi ZPIZ-2 ugotovili, da bodo ljudje, ki so si do takrat plačevali po 57 evrov na mesec za to, da bodo bliže upokojitvi, kot je veljalo po ZPIZ-1, prikrajšani. Do takrat se jim je doba prostovoljne vključitve namreč štela za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez odbitkov, od takrat pa le kot boniteta za delovno dobo, daljšo od 40 let. Mnogi so se zato upokojevali z malusi, torej trajno nižjimi pokojninami, tudi do 18 odstotkov.
Po ustavnem na evropsko sodišče
Ker se jim je to zdelo krivično, so se v ZSSS obrnili na ustavno sodišče. Ko jih je to zavrnilo, tudi zaradi nesorazmerja med tem, koliko so plačevali oni in koliko zaposleni, so prizadetim posameznikom pomagali vložiti tožbe na evropsko sodišče za človekove pravice, kjer pa niso bili uslišani, ker doma niso izkoristili vseh pravnih sredstev.
Pred nekaj meseci pa so jim prisluhnili v koalicijski SD, ki je skupaj z Desusom vložila predlog zakona. Podprle so ga vse poslanske skupine. »Novela bo številnim brezposelnim, ki so dolga leta zaman iskali zaposlitev in se zato prostovoljno vključili v obvezno pokojninsko zavarovanje ter redno plačevali prispevke, omogočila, da si namesto predčasne pokojnine pridobijo ugodnejšo starostno pokojnino,« je komentirala Lučka Böhm, izvršna sekretarka ZSSS.
Šest mesecev za novo pokojninsko odmero
Tisti, ki so že upokojeni in so bili oškodovani, imajo šest mesecev od uveljavitve zakona čas, da zahtevajo novo odmero.
V Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so sporočili, da je bilo 1. januarja 2013 prostovoljno vključenih v zavarovanje 12.797 ljudi. Sprememba bi, po njihovih podatkih imela učinek pri okoli 800 uživalcih predčasne pokojnine, ker bodo namesto te lahko uveljavili pravico do starostne, torej višje. Finančne posledice za pokojninsko blagajno ocenjujejo na 768.000 evrov, saj povprečen znesek zmanjšanja pri njih znaša 80 evrov. Za okoli sto ljudi ta sprememba pomeni možnost, da bi lahko začeli prejemati starostno pokojnino ob uveljavljanju različnih pogojev za znižanje starostne meje. Strošek za Zpiz bi bil 720.000 evrov, pod predpostavko, da bi bili upravičeni do 600 evrov pokojnine. Ker potem ne bi več vplačevali prispevkov, bi pomenilo, da bi bila blagajna prikrajšana za 462.000 evrov.
Delovna oba z delom, ne prispevki
Drug del spremembe Zpiz-2 pa se nanaša na to, da se bo doba, ko bo nekdo zaposlen, štela v pokojninsko, ne glede na to, ali bo delodajalec oddal obračun za prispevke. Bo pa Zpiz delavca o tem obvestil, delodajalca pa pozval, da obveznost izpolni. Na finančni upravi sicer zagotavljajo, da se, tudi zaradi njihovega nadzora, število kršiteljev nenehno zmanjšuje. Na prvem seznamu nepredlagateljev obračunov davčnega odtegljaja aprila 2013 je bilo 4882 delodajalcev. Na najnovejšem, ki so ga objavili včeraj, pa 3162, kar je 35 odstotkov manj. Pohvalili so se, da se je samo v zadnjem mesecu število zmanjšalo za 254. Za delodajalce, ki ne predložijo obračuna, ker niso izplačali plače, se po novem predvideva globa od 3000 do 20.000 evrov, od 1500 do 8000 evrov za manjše delodajalce, za delodajalce posameznika pa od 450 do 1200 evrov.
