Nove zdravstvene pravice

Do zdravnika v 14 dneh, le 30 minut v čakalnici in drugo zdravniško mnenje za vse.
Objavljeno
02. januar 2018 15.07
Milena Zupanič
Milena Zupanič
Ljubljana - Z novim letom bodo lahko pacienti za svojega osebnega zdravnika izbrali tudi specializanta družinske medicine, ki je na specializaciji četrto leto. To je popolna sistemska novost - do zdaj so se lahko vpisovali samo k zdravnikom z licenco. Okoli novega leta je že in še bo začelo veljati še več novosti. Katere?

Največ novosti za bolnike in zdravnike bo prinesla novela zakona o pacientovih pravicah, sprejeta septembra lani. Veljati bo začela sredi januarja. Že sredi decembra je začela veljati novela zakona o zdravstveni dejavnosti, z novim letom pa nekatere določbe zakona o zdravniški službi, ki so zelo pomembne tudi za paciente.

Z 20 na 30 minut čakanja

Zakon o pacientovih pravicah zagotavlja pacientu, da bo čakal v čakalnici pred vrati ambulante največ 30 minut. To nekoliko poslabšuje njegovo dosedanjo pravico, saj mu je do zdaj zakon zagotavljal 20-minutno čakanje. Omejitev čakanja ne velja, kadar mora zdravnik v ordinaciji ali zunaj nje zagotavljati kakšnemu drugemu pacientu nujno medicinsko pomoč ali kadar končuje delo pri predhodno obravnavanem pacientu, ne velja za paciente, ki so prišli k zdravniku nenaročeni, niti za tiste, ki so naročeni termin zamudili, piše v zakonu.

Nova napotnica »zelo hitro«

Poleg napotnic »nujno« (storitev zagotovljena v 24 urah), »hitro« (v treh mesecih, razen za raka v enem mesecu) in »redno« (v šestih mesecih z izjemo ortodontije, ortopedije in zobne protetike v 12 oziroma za zadnjo v 18 mesecih) uvaja zakon napotnico »zelo hitro«, ki zagotavlja pacientu zdravstveno storitev v 14 dneh. Katero stopnjo nujnosti pacient potrebuje, bo tako kot doslej odločil napotni zdravnik, vendar bo imel končno besedo specialist. Zakon uvaja obvezno triažo (razvrstitev) napotnic pri specialistu v treh dneh od prejema napotnice: če specialist ugotovi, da je stopnja nujnosti drugačna, kot je zapisal napotni zdravnik, jo spremeni; če ugotovi, da sploh ni medicinske potrebe za storitev, napotnico vrne napotnemu zdravniku (izniči).

Nova univerzalna pravica

Povsem nova pravica v javnem zdravstvenem sistemu je pravica do drugega zdravniškega mnenja. Je univerzalna pravica: mogoča je na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti za vse paciente. Drugo mnenje lahko poda zdravnik na zahtevo pacienta. Zdravnik, ki ima najmanj pet let delovnih izkušenj s področja, na katero se nanaša zahteva, izda drugo mnenje na podlagi predložene dokumentacije ali tudi na podlagi pregleda pacienta, piše zakon.

Vsak pacient v le enem čakalnem seznamu

Zakon prinaša 12 točk z 32 podtočkami, po katerih morajo biti vodeni elektronski čakalni seznami. Za pacienta je izjemno pomembno, da je lahko za posamezno storitev uvrščen na čakalni seznam pri največ enem izvajalcu, in sicer na največ en (okvirni) termin. Do zdaj je bilo možno, da je bil pacient vpisan pri več izvajalcih, saj skupne (računalniške) točke vodenja seznamov ni bilo. Pacient ima enkrat na mesec pravico vpogledati v čakalni seznam oziroma zahtevati izpis podatkov. Vsak čakalni seznam ima svojega upravljavca (menedžerja). Podatke lahko izvajalci (bolnišnice, zdravniki s koncesijo) med seboj izmenjujejo. Skupni skrbnik čakalnih seznamov je Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (NIJZ). Vsi podatki s čakalnega seznama se hranijo pet let.

Izbris iz čakalnega seznama

Vsak pacient ali njegov ožji družinski član lahko enkrat odpove termin za operacijo (ali drugo storitev) brez navedbe razlogov, in sicer najpozneje deset dni pred operacijo. Če ima objektivne razloge (določi jih minister za zdravje), lahko odpove termin operacije tudi za nazaj do 30 dni po terminu. Ponovno se lahko uvrsti na čakalni seznam za isto storitev šele po treh mesecih oziroma takoj, če zdravnik ugotovi, da je nujno.

Če bolnik ne pride na termin in ga niti ne odpove, se ga črta s čakalnega seznama. Črta se ga tudi, če umre, če želi, da se ga črta, če zavrne storitev, če je v slabem zdravstvenem stanju in operacije ne bi prenesel.

Ministrstvo je napovedalo, da bodo čakalni seznami na ta način prečiščeni do konca januarja in da se bodo čakalne dobe tako precej skrajšale.

Privez bolnika na posteljo

Zakon ureja tudi občutljivo področje, ko je bolnik zaradi bolezni ali poškodbe v takšnem zdravstvenem stanju, da ga je treba privezati na posteljo s pasovi. Do zdaj je ta ukrep zakonsko urejen le za psihiatrične bolnike, za katere mora vsak odvzem prostosti (hospitalizacijo na zaprtem-zaklenjenem oddelku) odobriti pristojno sodišče, svojce pa je treba vsake štiri ure pisno obveščati o uporabi pasov, če je uporaba za varnost pacienta nujna. Reguliranje ukrepa je zdaj z zakonom o pacientovih pravicah razširjeno na vse bolnike: ukrep največ štiriurnega posebnega varovanja s pasovi lahko odredi lečeči zdravnik, ni mu treba obvestiti sodišča, temveč pacienta ali, če ta ni sposoben razumeti ukrepa, vsakih 12 ur svojce. Če pacient nima svojca, obvesti zdravnik zastopnika pacientovih pravic.

Visoke denarne kazni

Če prekrši zakon o pacientovih pravicah, plača od 400 do 4100 evrov globe pravna oseba, ki izvaja zdravstveno dejavnost (bolnišnica, zdravstveni dom, zasebno podjetje), od 400 do 2100 evrov globe posameznik, ki samostojno opravlja zdravstveno dejavnost, in od 100 do 1000 evrov odgovorna oseba pravne osebe (najbrž direktor).

Še mnogo višje kazni pa so predvidene za nove prekrške po zakonu o zdravstveni dejavnosti, ki je začel veljati sredi decembra, in sicer do 50.000 evrov za pravno osebo, do 15.000 evrov za zasebnega zdravnika in do 5000 evrov za odgovorno osebo.

Omejitev dela zdravnikov

Zakon o zdravstveni dejavnosti prinaša predvsem omejitev popoldanskega dela zdravnikov v zasebnem zdravstvu (v javnem ne), obvezno triletno zaposlitev zdravnikov v javnem sektorju (pred tem ne morejo voditi zasebne dejavnosti), na novo ureja koncesije in registracijo vseh pravnih oseb v zdravstvu. Takojšnjega učinka najbrž ne bo, ker se bo moralo na stotine zasebnih pravnih oseb in celotni javni zdravstveni sektor prilagoditi novim razmeram, na novo registrirati dejavnost na ministrstvu za zdravje, ki bo imelo zato ogromno dela. Omejitev zasebnega dela utegne vplivati na splošno podaljšanje čakalnih dob. Zakon so zasebni zdravniki poslali v ustavno presojo.

Pri zdravnikih brez licence

Zakon o zdravniški službi prinaša več novosti za zdravnike, predvsem glede specializacij in sekundariata. Za paciente in zdravnike skupaj je pomembna določba o tem, da se lahko pacienti vpišejo pri zdravnikih družinske medicine, katerih šolanje še ni končano in še nimajo licence. Zdravnik lahko začne vpisovati paciente, če mu to dovoli njegov mentor in če se s tem strinja. S tem želi ministrstvo omiliti veliko pomanjkanje družinskih zdravnikov.