Tiskane izdaje
jubljana - »Ne gre za boj zagovornikov in nasprotnikov privatizacije. Ministra smo zalotili pri nezakonitem ravnanju,« je ocenil podpredsednik komisije za nadzor obveščevalnih služb Matej Tonin.
»Ravnal sem zakonito. Če ne bi tako ravnal, bi povzročil nevarnost za obrambni sistem,« je minister za obrambo Janko Veber branil odločitev, zakaj je od šefa vojaške obveščevalne službe Gorazda Rednaka takoj po imenovanju novembra lani zahteval, da mora preveriti posledice privatizacije Telekoma za varnostni sistem.
Veber, ki mora zaradi sklepa komisije za nadzor obveščevalnih služb, da je politično zlorabil vojaško obveščevalno službo, danes pisno poročati premieru Miru Cerarju, je povedal, da obveščevalci še vedno preverjajo varnostna tveganja ob morebitni zamenjavi lastništva Telekoma, ker je, »varnost države iz dneva v dan izziv, naše varnostne službe pa delujejo 24 ur na dan«.
Minister za obrambo je opozoril, da je že novembra, ko je po imenovanju novega šefa obveščevalne službe zahteval obveščevalno spremljanje dogajanja v zvezi s Telekomom, vladi poslal interno gradivo o varnostnih posledicah, ki bi lahko nastale v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za delovanje države s privatizacijo Telekoma, a tega poročila vlada še ni obravnavala. Potrdil je, da ga je Rednak o ugotovitvah obveščevalcev o Telekomu pozneje obveščal le ustno, minister vsebine ni bil pripravljen razkriti. Komisiji, ki nadzira obveščevalce, pa je očital, da ga na sejo, na kateri so odločili, da je zlorabil obveščevalno službo, niso povabili, da bi predstavil svojo plat medalje.
Matej Tonin (NSi) je pozneje odgovoril, da minister zavaja: na sejo je bil vabljen, vlada pa ga je tudi pooblastila, da jo zastopa pri obravnavi poročila o lanskem delu vojaških obveščevalcev, v katerem so nadzor Telekoma zamolčali. Sejo so v sredo celo prekinili, da bi šef obveščevalne službe Vebra priklical, a je bil minister nedosegljiv.
»To je blizu preseganja pooblastil,« je popoldne dogajanje ocenil vodja poslanske skupine Desus Franc Jurša, ki je opozoril, da je premier Cerar od ministra zahteval poročilo o ravnanju, ki ga bodo po oceni Jurše dobile tudi koalicijske stranke. Dokončno bodo odločali, ko se seznanijo s temi pojasnili. Na vprašanje, ali bi moral Veber odstopiti, če so obveščevalci presegli pooblastila, je Jurša odgovoril, da bosta o tem morala presoditi Veber in SD, ter dodal še: »Po moji presoji, če se je to zgodilo, bi bilo prav, da ponudi odstop.« Tonin je včeraj pojasnil, da so nadzorniki sklep, da je minister ravnal nezakonito in da bo komisija o tem obvestila javnost, za zaprtimi vrati sprejeli s štirimi glasovi za in dvema proti. Štiri člane v komisiji imata SDS in NSi. Pet vsi drugi.
Vojaški obveščevalci v Telekomu za dobro države
Dve povsem nasprotujoči si razlagi sprejemljivosti ukvarjanja vojaške obveščevalne službe z učinki privatizacije Telekoma sta včeraj predstavila obrambni minister Janko Veber (SD) in podpredsednik komisije za nadzor obveščevalnih služb Matej Tonin (NSi).
Matej Tonin je vodil poslansko trojko, ki je na vrhu vojaške obveščevalne službe v tem mesecu preverjala, ali niso morda zlorabili pooblastil. Ugotovili so, da se zaradi zahteve ministra Vebra obveščevalni in protiobveščevalni oddelek od novembra lani ukvarjata s posledicami privatizacije Telekoma, ki ga država neuspešno prodaja že več kot desetletje, o čemer pa so pozabili poročati nadzornikom v letnem poročilu.
Tonin: Drnovšek za vzgled
»Minister za obrambo je presegel svoja zakonska pooblastila, gre za nedopusten poseg vojaških obveščevalcev v civilno sfero, kjer nimajo nikakršnih pooblastil. Za to je pooblaščena Sova,« je včeraj ocenil Matej Tonin, ki je priznal, da se za preverjanje niso odločili na pamet: da se na ministrstvu in v obveščevalni službi v povezavi s Telekomom po prihodu ministra Vebra nekaj dogaja, je bilo slišati po hodnikih, je povedal Tonin, ki je ugotovitve strnil v stavek, da je stvar huda in da bi moral ukrepati predsednik vlade. Pripomnil je, da so v takšnih primerih šefi vlad še vsakič odstavili ministre.
Kot primer je navedel reakcijo Janeza Drnovška v aferi Depala vas, ko je predlagal razrešitev tedanjega ministra Janeza Janše (SDS). Če Cerar ne bo odstavil Vebra, bo opoziciji preostalo le, da sproži postopek interpelacije, je še dejal. Tudi Jože Tanko (SDS) mislil, da bi moral Veber zaradi ugotovitev nadzora odstopiti, drugače mora odreagirati predsednik vlade. Če se nič od tega ne bo zgodilo, bo SDS sprožila ali prispevala podpise za interpelacijo, je napovedal Tanko.
Obrambni minister Janko Veber, ki mora o zapletu danes pisno poročati premieru, pa je zagotovil, da ne namerava odstopiti. Opozoril je, da ima Telekom poseben pomen za obrambo in da je po sklepu vlade kritična državna infrastruktura, ena prednostnih nalog ministra za obrambo pa je priprava upravljanja te infrastrukture v morebitnih kriznih razmerah. Zato je zahteval analizo posledic spremembe lastništva v Telekomu od uprave za zaščito in reševanje in tudi od obveščevalne službe. Že novembra lani je tudi predlagal delovno gradivo vladi, da bi o tem razpravljali, kar pa se doslej še ni zgodilo. Veber je potrdil, da mu je šef obveščevalcev o ugotovitvah, kaj bi pomenila privatizacija Telekoma, doslej poročal le ustno. Vsebine ni bil pripravljen razkriti, trdi, da je zaupne narave. Na problem delovanja kritične infrastrukture, če se spremeni lastništvo, je Veber, kot je povedal včeraj, opozoril tudi druga ministrstva.
Podbregar: Nekoliko nerodno
»Če je bila analiza narejena z vidika učinkov na obrambni in varnostni sistem, v tem ne vidim nič spornega. Če pa je bila narejena za strankarske namene, potem je to problematično,« pravi obramboslovec Klemen Grošelj. Kot primer ravnanja suverene države navede telekomunikacijsko podjetje BlackBerry, katerega prodajo je preprečila kanadska vlada, ker je celoten komunikacijski sistem Kanade potekal prek sistema, ki ga je vzpostavilo to podjetje.
»Zakon o obrambi je v 32. členu jasen v svoji nejasnosti, ker dopušča več interpretacij, kaj vse lahko počne OVS. Če prav razumem Vebra, služba ni analizirala kupcev, ampak učinke prodaje. Potem se zastavlja vprašanje, ali je bila analiza narejena z vidika vplivov na obrambni sistem ali pa je šlo za širše učinke. Če je bilo slednje, potem bi lahko bilo početje OVS sporno.«
Nekdanji direktor Sove in redni profesor varnostnih študij Iztok Podbregar pa pravi, da je povsem normalno, da državne službe izvajajo analize, še zlasti z obrambnega in varnostnega vidika. »Je pa nekoliko nerodno, če daš delati takšne analize organu, katerega poslanstvo je, da lahko na zakonit način posega v človekove pravice. Minister za obrambo bi lahko dal izdelati analizo učinkov privatizacije Telekoma kakšni drugi službi na Morsu. Če je dal delati analizo različnim službam na Morsu in jo je koordiniral nekdo, ki ni iz OVS, potem je naloga povsem logična, če pa je šlo za preverjanje procesa privatizacije Telekoma, tudi če gre za javne vire informacij, potem je minister presegel zakonske pristojnosti. Analiza o delovanju obrambnega sistema po spremembi lastništva je potrebna, vendar je pomembno tudi to, da mora kritična državna infrastruktura delovati ne glede na lastništvo,« meni Podbregar. Zbodlo ga je tudi, da je predstojnik OVS Vebru o vsebini analize poročal samo ustno.
