Tiskane izdaje
Ljubljana – Na vladi še nimajo izdelane ocene, v kolikšni meri je bila uresničena koalicijska pogodba treh strank SMC, Desusa in SD. Kljub temu lahko že ugotovimo, da nekaterih pomembnih zadev do izteka mandata ne bodo spravili pod streho.
Čeprav je bilo mogoče že v drugi polovici lanskega leta opaziti vse manj kohezije med koalicijskimi partnerji, si zaradi tega, kot ugotavljamo po pogovoru s sogovorniki iz koalicijskih strank, ne belijo preveč las. Vzrok je očiten, datum »veljavnosti« aktualne vlade se počasi izteka in stranke, tudi koalicije, se že obnašajo v skladu s tem obdobjem. Pri koalicijskih strankah je opaziti vzorec, ki ga potrjujejo tudi naši sogovorniki, in sicer, da se je znova oblikovala tiha koalicija med Desusom in SD, medtem ko SMC vse bolj zavzema samostojnejšo držo in ima vse manj posluha za sugestije koalicijskih partneric. Kot pravi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han, prihaja čas pobiranja lovorik. Ker Slovenija dosega izjemno dobre rezultate, obstaja pa bojazen, da si bo vse zasluge poskušala pripisati le ena stranka, meni Han.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. Foto: Blaž Samec/Delo
Ni dogovora o nenapadanju
Zato se zastavlja vprašanje, ali bodo koalicijske stranke v predvolilnem obdobju delovale kot partnerice ali kot sovražnice in ali so morda na neformalni ravni predsedniki SMC Miro Cerar, Desusa Karl Erjavec in SD Dejan Židan sklenili dogovor o nenapadanju do volitev. »Nimamo nobenega dogovora. Je pa jasno, da bo poskušala vsaka stranka koalicije v preostalem času čim bolj uveljaviti svoje interese,« odgovarja Erjavec.
V tej luči marsikoga ne preseneča poteza ministrice za delo Anje Kopač Mrak, ki je te dni predlagala dvig minimalne plače, zaradi česar pa jo je vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer javno že napadla, da gre za samostojno akcijo. Včeraj so v zvezi s tem že nekoliko zbližali stališča, saj, kot nam je dejal vir iz stranke SMC: »Kaj pa naj zdaj storimo? Sklestimo predlog in se na populistični temi spremo? Nemogoče. Bojimo se, da gre za vzorec delovanja, ki se bo ponavljal in stopnjeval.«
Karl Erjavec pravi, da so težave nastale tudi pri uveljavitvi zakona o demografskem skladu, ki je za Desus pomembna koalicijska zaveza. Če na pogajanjih (verjetno prihodnji teden) ne bo napredka, če bo ministrstvo za finance še naprej vztrajalo pri tem, da bi bil sklad prazna lupina, bo Desus samostojno vložil predlog zakona o demografskem skladu. »Vendar vse te razlike, ki se pojavljajo, kljub jasnim koalicijskim zavezam, ne bi smele vplivati na naše delo, da bi nastale tako hude razpoke, da ne bi mogli sodelovati v novi koaliciji. Četudi bo Desus doživljal ostro nasprotovanje, to ne bo pomenilo, da ni pogojev za sodelovanje v prihodnosti. Menim, da lahko te tri stranke še kdaj tvorijo koalicijo,« pojasnjuje Erjavec.
Predsednik Desusa in zunanji minister Karl Erjavec. Foto: Uroš Hočevar/Delo
Medtem ko predsednik Desusa zanika obstoj kakršnega koli dodatnega dogovora v predvolilnem obdobju, razen koalicijskega sporazuma, ki se mu počasi izteka rok veljavnosti, pa dodaja, da v Desusu in SD čutijo odgovornost za prihodnost. Erjavec je namreč prepričan, da bosta ti stranki vodili tudi prihodnjo vlado. Zato morajo biti potrpežljivi in tolerantni, dodaja prvak Desusa, čeprav priznava, da sta si Desus in SD v zadnjih treh letih nekajkrat skočila v lase, a so po pogovorih ugotovili, da si s tem delajo le politično škodo.
Ne bo spopada do konca
Tudi v SD se zaradi čedalje več nesoglasij v koaliciji ne bodo pretirano razburjali. Matjaž Han pravi, da se dobro zavedajo, da bo treba sodelovati tudi v prihodnji vladi. »Je pa res, da je v tem trenutku težko brzdati apetite poslancev in strank. Samo poglejte, koliko zakonov se vlaga v tem obdobju. SD bo poskušala do volitev ostati realna in narediti še kaj koristnega za srednji sloj. Mi se bomo potrudili, da bomo v odnosu do koalicijskih partnerjev in drugih političnih strank spoštljivi tako kot zadnja tri leta,« pravi.
Bodo koalicijske stranke v predvolilnem obdobju delovale kot partnerice ali kot sovražnice? Foto: Ljubo Vukelič/Delo
V SD so s pripravami na volitve že zelo daleč, a analize uresničevanja koalicijske pogodbe niso delali. Kot pojasnjuje Han, koalicijska pogodba v tem smislu ni dovolj jasna, ker v njej niso definirani konkretni projekti, zato kot takšna omogoča različne interpretacije, ali je nekaj uresničeno ali ne. »Če pogledamo z vidika smeri, če je bil cilj koalicije, da se okrepi socialna komponenta v državi, potem smo lahko zadovoljni,« pravi Han.
Nekoliko drugačno zgodbo imajo v SMC, ki je zadnja tri leta nosila največjo odgovornost za delovanje vlade. Do lanskega decembra je predsednik vlade Miro Cerar dosledno upošteval pravilo (razen decembra 2016, ko se je odločalo o sporazumu s Fidesom), da bodo odločitve na vladi potrjevane soglasno. Lani, konec novembra, so v Desusu in SD javno protestirali, ker so ministri SMC preglasovali ministre koalicijskih partneric, ko se je odločalo o sanacijskem programu za zadolžene bolnišnice in o dvigu plač direktorjem v javnih zavodih. Takrat so v Desusu in SD govorili, da je to slaba popotnica za koalicijo do konca mandata. Sogovornik iz SMC, ki želi ostati neimenovan, je prepričan, da lahko do konca mandata vlade pričakujemo še več preglasovanj, če koalicijske partnerice ne bodo hoteli podpreti projektov SMC in če bodo ocenili, da gre pri nasprotovanju zgolj za politične kalkulacije brez tehtnih argumentov.
