Tiskane izdaje
Obisk iz Sveta Evrope
Zakon se sprejema po nujnem postopku – kar se zdi povsem nepotrebno poslancem ZL in nepovezanim –, na današnji plenarni seji pa je pričakovati nekaj amandmajev. Med drugim na določilo, da mora ukrepe, ki jih na pobudo ministrstva za notranje zadeve predlaga vlada, potrditi državni zbor z dvetretjinsko večino. Tako v SDS kot NSi so prepričani, da je zaradi tega lahko zakon v praksi neizvedljiv. Hkrati so spomnili, da bi v podobnih razmerah, kakršne so bile jeseni 2015, ko je v nekaj urah v državo vstopilo več tisoč prebežnikov, dolgotrajno parlamentarno razpravljanje pripeljalo do neobvladljivih razmer. Zato NSi predlaga, da bi bilo dovolj 46 glasov poslancev, SDS pa bi pooblastila vlado, da sama odloči.
Čeprav ima kar nekaj poslancev pomisleke, tudi zaradi dolgega seznama pripomb parlamentarne zakonodajno-pravne službe, je pričakovati, da bo zakon o tujcih danes sprejet z večinsko podporo SMC, SD, Desusa, SDS in NSi. O tem, ali se bodo uresničile napovedi nekaterih pravnikov, da ne bi preživel presoje ustavnega sodišča, je za zdaj mogoče le ugibati.
Je pa včeraj predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez, ki je bil med predlagatelji sprememb zakona za večjo skladnost z mednarodnim pravom, sprejel posebnega predstavnika generalnega sekretarja Sveta Evrope za migracije in prebežnike Tomáša Bočeka. Nobeden od njiju ni dajal izjav.
Boček se je srečal tudi s predstavniki ministrstev za notranje zadeve in pravosodje, kabineta predsednika vlade in službe vlade za zakonodajo. »Srečanje ocenjujemo kot dobrodošlo, saj je pripomoglo k razjasnitvi okoliščin in razlogov za predlagane spremembe. Posebnemu predstavniku Sveta Evrope so bili predstavljeni ključni principi in rešitve zakona ter podana pojasnila na njegova vprašanja. Vsekakor Slovenija spoštuje pripravljenost Sveta Evrope za konstruktiven dialog, ki prispeva k oblikovanju širšega pogleda na migracijsko problematiko,« so po sestanku sporočili z MNZ.
V brežiška bloka jih še ne bo
Vsi se strinjajo, da so razmere pri nas danes daleč od migrantske krize. V državi je manj kot 300 prosilcev za azil, Slovenija pa je status mednarodne zaščite lani priznala 170 ljudem, od tega približno 30 tistim državljanom Sirije, Iraka in Eritreje, ki so jih v okviru evropskega solidarnostnega mehanizma premestili iz Italije in Grčije. A se nasprotovanja naselitvi beguncev v lokalna okolja kar vrstijo. Tokrat so protestirali v Brežicah.
»Ogorčeni smo, ker smo vašo odločitev izvedeli iz medijev,« se je pod ponedeljkovo peticijo vladi podpisala večina stanovalcev na Bizeljski cesti 18. »Vaši nameri ostro nasprotujemo.« Kopijo peticije so poslali tudi brežiškemu županu Ivanu Molanu. Ta je do včeraj, ko so ga na njegovo prošnjo obiskali predstavniki notranjega in obrambnega ministrstva, informacije o nastanitvi beguncev v dve brežiški stanovanji (drugo na Vodnikovi 1) podobno kot stanovalci več tednov prejemal le iz medijev. »Danes so nam dejali, da v prvi fazi selitev beguncev v Brežice ni mišljena. Najprej naj bi jih namreč naselili v večja mesta. Šele če bo treba, naj bi se odločili za nastanitve v manjših krajih, o čemer naj bi občane in stanovalce pravočasno obvestili,« je po včerajšnjem sestanku dejal Molan.
Koliko stanovanj ima država za begunce rezerviranih v Brežicah, trije predstavniki države – ob prošnjah novinarjev za pojasnila se niso niti zaustavili – niso povedali, je dejal predsednik brežiške krajevne skupnosti Uroš Škof. Župan je že pred dnevi izrazil razočaranje, da država v Brežicah za tujce ureja stanovanja, ki jih pred tem ni hotela odstopiti za socialno ogrožene občane: »Občina že desetletje naproša obrambno ministrstvo, da bi stanovanja prenesli na občino. Mi bi jih uredili za nastanitev mladih družin in socialno ogroženih. Več kot 60 družin čaka na socialna stanovanja, na voljo jih imamo le pet. Odgovor ministrstva je bil vedno enak: da so ta državna stanovanja, praznih naj bi bilo od 50 do 60, namenjena predvsem za zaposlene v vojašnici. Danes so nam dejali, da jih bodo še naprej potrebovali tudi za zaposlene na schengenski meji in da lahko prazne enote država zgolj proda.«
