Tiskane izdaje
Ljubljana - Številne znanstvenike in raziskovalce, ki so se po doktoratu izpopolnjevali v tujini, je nekaj let po vrnitvi domov doletelo plačilo visoke dohodnine. Med njimi tudi nekatere prejemnike prestižnih Fulbrightovih štipendij. Nerazumna davčna obravnava bi utegnila celo ogroziti izvajanje programa v Sloveniji.
Filozof in religiolog dr. Lenart Škof je bil leta 2006 kot Fulbrightov štipendist skoraj osem mesecev na prestižni univerzi Stanford v Kaliforniji. Po prihodu domov je oddal ameriško davčno napoved, misleč, da je zadeva rešena. Leta 2012 pa ga je neprijetno presenetilo obvestilo naše davčne uprave, zdaj Furs, da bodo ponovno preverili njegovo dohodnino iz leta 2007. Šele lani je tudi konkretno stekel postopek, poklicali so ga na finančno upravo, kjer so ga obvestili, da bo najverjetneje moral plačati še znaten delež dohodnine od celotnega zneska, ki ga je prejel v ZDA. »Za bivanje v ZDA, kjer sta me spremljala žena in sin, sem prejel 23.000 dolarjev, kar je komaj zadoščalo za življenjske stroške, ki so tam neprimerljivo višji, kot so v Sloveniji. Štipendisti ves denar, ki ga dobimo, porabimo za drage najeme stanovanj, hrano, knjige. Zdravstveno zavarovanje za družinske člane se dodatno plača,« je naštel Škof, ki ga je pred nekaj tedni »razveselila« dohodninska odločba, po kateri mora za leto 2007 plačati 7.500 evrov dohodnine.
Njegov primer ni osamljen. Podobne »pozdrave« s finančne uprave je pričakalo še kar nekaj ljudi, ki so bili na podoktorskem izobraževanju v tujini. Tisti med njimi, ki jih je doletel ponoven pregled dohodninskih odločb in so bili Fulbrightovi štipendisti, so se za nasvet obrnili na ameriško veleposlaništvo v Ljubljani, ki te štipendije dodeljuje.
Predstavniki veleposlaništva so po pogovorih s funkcionarji številnih ministrstev in skladov leta 2014 dosegli, da je bil med slovensko in ameriško vlado podpisan dodatek k memorandumu o Fulbrightovem programu izmenjav, kjer so določili, da bi pri obdavčenju dohodkov najemnine, potni stroški, dodatno zdravstveno zavarovanje, študijska literatura in dnevnice zmanjševali davčno osnovo.
A to Škofu ni pomagalo: čeprav je predložil vsa dokazila, so mu na Fursu pojasnili, da dodatek k memorandumu ne velja za nazaj.
Širši problem
O problematiki davčne obravnave podoktorskih in drugih prejemkov znanstvenikov na začasnem delu na raziskovalnih ustanovah v tujini je med drugim tekla beseda na seji Sveta za znanost in tehnologijo, kjer je državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar Erman pojasnila, da štipendije niso predmet obdavčitve zgolj v primeru, če jih prejema študent, za ostale, ki se gredo izpopolnjevati na univerze in raziskovalne inštitucije v tujini, pa se šteje kot dohodek iz delovnega razmerja. Finančno ministrstvo sodeluje z resornim ministrstvom za izobraževanje, da bi nadgradili obstoječo zakonodajo. Kako natančno, nam niso odgovorili.
Edini na svetu
Fulbrightovi štipendisti so v primerjavi z drugi podoktoranti v tujini s podpisom dodatka k memorandumu od lani v resnici precej na boljšem. A tudi nad sedanjo ureditvijo na ameriškem veleposlaništvu niso navdušeni. »Najprej je treba razjasniti, da so štipendije, ki jih prejemajo vključeni v Fulbrightov program, namenjene kritju njihovih stroškov, ko so v ZDA. Nikakor ne gre za dodaten zaslužek, temveč za to, da z njimi plačujejo najemnino, prehrano, nakup literature. Ne vemo za nobeno drugo državo na svetu, pa jih je vključenih 160, ki bi izdatno obdavčila Fulbrightove štipendiste. Slovenija je v tem pogledu edinstvena,« je opozoril David Burger, namestnik veleposlanika ZDA v Sloveniji in dodal, da je namen programa spodbujati vzajemno razumevanje med državami. »Menimo, da lahko znatna davčna obremenitev ogrozi to izmenjavo,« je poudaril Burger.
Po ameriškem mnenju bi bila najrazumnejša rešitev ta, da teh štipendij ne bi obravnavali kot dohodek. »Na nek način smo to dosegli z memorandumom, ki smo ga podpisali leta 2014 in je začel veljati marca 2015. Udeleženci morajo predložiti dokumentacijo, da so prejeti denar porabili za najemnino in druge stroške. Vendar se na nas obračajo tisti, ki so bili na izmenjavi v preteklosti, denimo leta 2007, in so kar naenkrat dobili ogromne račune za doplačilo dohodnine. Vprašanja se nam porajajo tudi glede (ne)doslednosti: tisti, ki kličejo na finančno upravo, dobivajo zelo različne informacije, kakšno dokumentacijo morajo predložiti, torej ni povsem jasno, kakšna so pravila. S tem akademskim letom pa se je problem pojavil še na drugi strani: dodatno dohodnino je naša davčna uprava začela zaračunavati tudi ameriškim profesorjem, ki so na izmenjavi v Sloveniji. Upamo, da bo to nekoliko lažje rešljivo, kot je problem slovenskih kandidatov v ZDA, ker se je to začelo šele začelo letos in jim svetujemo, katero dokumentacijo morajo predložiti,« je povedal Burger.
