Tiskane izdaje
Ljubljana – V NSi vsako leto na začetku avgusta pritegnejo pozornost s političnim sporočilom. Tako bo tudi letos, a vsebina ostaja skrivnost. Stranka, ki se na desnici poskuša profilirati kot alternativa večji SDS s svojo zmerno politiko, je bila zadnje leto v trendu rasti, a preboj se še ni zgodil.
NSi je pred dvema letoma vroče avgustovske dneve izkoristila za posredovanje sporočila, da postaja stranka vse bolj prisotna v slovenskem političnem prostoru. Predsednica NSi Ljudmila Novak je takrat sporočila, da bo NSi »še naprej delovala kot zmerna desnosredinska konservativna stranka, a z modernim pogledom na potrebe sedanjega človeka in na gospodarstvo ter s tradicionalnimi vrednotami, kot so odgovornost, delavnost, poštenost in delo za skupno dobro«.
Tedaj so govorili o dosegljivem cilju, da bi po prihodnjih volitvah zasedli od sedem do deset poslanskih mest v parlamentu.
SDS da, Janša ne
Avgusta lani so v krščanski demokraciji poskušali prevzeti pobudo na desnici z napovedjo oblikovanja tretjega stebra za prihodnjo politiko, ki bo presegal strankarske okvire. Ljudmila Novak je pojasnila, da bo tretji steber zavezništev za prihodnjo politiko vključeval ljudi, ki jim je mar za Slovenijo, so pa odprti za sodelovanje s strankami, ki imajo sorodne programe, in, kar so posebej poudarili, s tistimi, ki niso radikalne.
Po letu dni od napovedi o oblikovanju tretjega stebra zavezništva lahko ugotovimo, da pobuda NSi ni padla na plodna tla. Novakova je nekaj mesecev po predstavljeni pobudi sicer opravila en krog pogovorov s sorodnimi političnimi strankami (SLS, Aleš Primc itd.), z nekaterimi posamezniki so se sestali tudi večkrat, a večjih rezultatov pobuda ni dala. Ideja, ki bi lahko funkcionirala kot zavezništvo zmernih desnih strank, nekakšen zbor za republiko iz leta 2004, se za zdaj ni prijela.
Je pa iz NSi v zadnjem času večkrat prišlo sporočilo, kako si predstavljajo sodelovanje na politični desnici. Ljudmila Novak je nekajkrat ponovila, da si po prihodnjih volitvah najbolj želijo tvoriti koalicijo z desnimi strankami, da jim je po nazorski in vsebinski plati najbliže SDS in bi zato z njimi najraje oblikovali jedro prihodnje koalicije, vendar brez predsednika SDS. Da ne bi kdo podvomil o resnosti izrečenega, je Novakova to stališče v zadnjem letu večkrat ponovila, in kot poudarjajo v stranki, ima za to vso podporo izvršnega odbora NSi.
Tudi član IO NSi ter predsednik odbora za pravosodje Janez
Infografika: Delo
Stranka NSi v zadnjem času kaže tudi večje ambicije po prevzemanju večjega deleža odgovornosti za vodenje države. Na lanskem kongresu so s tretjim stebrom napovedovali, da začenjajo operacijo 46 plus. Pogled na javnomnenjske ankete trenutno ne potrjuje, da bi se NSi in vse desne stranke približevale tej številki.
Kljub temu pa je bilo pri NSi v anketah Dela opaziti, da se ji je v zadnjem času podpora nekoliko okrepila. V zadnjih 12 mesecih se je povprečna podpora stranke gibala okoli šestih odstotkov, v zadnjih treh meritvah Dela je znašala že osem odstotkov. Zdi se, da okrepljena podpora stranki sovpada z bolj jasnimi izjavami glede razmerij na desnici, zato bo v prihodnjih mesecih zanimivo spremljati trend gibanja podpore in s kakšnega izhodiščnega mesta se bo podala na volitve.
Vendar pred NSi ostajajo še ključni izzivi. Pomembno bo, ali lahko s programskim premikom proti sredini, spravno držo do polpretekle zgodovine in dokaj neoliberalnim gospodarskim programom prepriča večino na desni strani volilnega telesa. Tako NSi kot pretežni del slovenske javnosti verjetno najbolj zanima, zakaj je radikalna SDS, ki stavi na revizionizem in stalno odpiranje zgodovinskih tem, deležna višje podpore od NSi, ki vsaj navzven deluje bolj sodobno, všečno in sveže.
