Tiskane izdaje
Ljubljana − Državni zbor je na današnji izredni seji z 71 glasovi za in šestimi proti zavrnil razpis referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi, ki vojski podeljuje dodatna pooblastila. S tem se zaustavlja zbiranje podpisov volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma.
Poslanci so danes tako ugotovili, da referendum ni dopusten. Zadnje ustavne spremembe referendumske ureditve namreč med drugim ne dopuščajo referenduma o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Ali vsebina dopolnitve zakona o obrambi sodi med to določbo, sicer ni povsem enoznačno.
Zavrnitev razpisa referenduma zagovarjajo v vseh poslanskih skupinah z izjemo ZL.
Na Radiu Študent bodo po današnji odločitvi državnega zbora razmislili o možnosti ustavnega izpodbijanja tega sklepa poslancev, je za STA pojasnila odgovorna urednica radia Martina Dervarič. Ne glede na njihov morebitni uspeh na sodišču pa želijo javnosti pojasniti pomen sprememb zakona.
O priporočilih vladi o razmerah na meji jutri
Poslanci so v uvodu današnje izredne seje s 79 glasovi za in nobenim proti odločili, da bo stališče o begunski krizi državnemu zboru v 24 urah moral pripraviti in predstaviti predsednik republike Borut Pahor.
Zaradi poziva Pahorju so poslanci na jutri preložili razpravo o priporočilih vladi o neobvladljivih razmerah na meji s Hrvaško. Razpravo o begunski krizi in priporočila vladi so zahtevali poslanci opozicijskih SDS, NSi in nepovezanih. »Rušijo vlado,« je o vsebini dela priporočil, ki jih je predlagala opozicija, prejšnji teden dejal predsednik državnega zbora Milan Brglez.
Premieru Miru Cerarju je poleg ograje na meji s sosednjo Hrvaško opozicija namreč predlagala tudi, naj zaradi neustreznih ocen in ravnanja odstavi notranjo ministrico Vesno Görkös Žnidar (SMC), obrambno ministrico Andrejo Katič (SD) in zunanjega ministra Karla Erjavca (Desus). Če jih ne odstavi, pa bi moral odstopiti sam, so zapisali v opoziciji.
Takojšnja ustavitev zbiranja podpisov
Prepoved referenduma in ustavitev zbiranja 40.000 podpisov zanj, o čemer se je danes odločal državni zbor, je včeraj predlagalo 84 od skupaj 90 poslancev. Prva je predlog podpisala vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer.
Namen spremembe zakona o obrambi, ki jo je državni zbor po nujnem postopku uzakonil pred dvema tednoma, je bil, da bi poslanci pred tednom z dodatnim sklepom, ki bi veljal tri mesece, lahko vojake poslal v pomoč policistom pri obvladovanju migracijskih tokov na mejo s Hrvaško. Vojaki bi dobili tudi nekaj zelo omejenih policijskih pooblastil. Referendumsko proceduro je proti tem dodatnim pooblastilom vojske sprožil Radio Študent, ker ocenjujejo, da bi vojaška pomoč pri obvladovanju beguncev pomenila militarizacijo družbe.
Prepoved referenduma državnemu zboru še ne omogoča, da bi vojake že lahko poslali v pomoč policistom na meji.
Gantar: Nakup ograj je pravilen ukrep
Notranje ministrstvo trenutno ocenjuje, da je sedanji prispevek Slovenske vojske pri reševanju begunske krize zadosten, je danes ob robu seje v DZ povedala ministrica za obrambo Andreja Katič. A če bo potrebna dodatna pomoč vojske, je med scenariji, kot pravi, tudi možnost vpoklica vojakov iz mednarodnih misij in pogodbene rezerve, ki bi jo lahko še povečali. Po njenih besedah morajo biti pripravljeni na vse. Glede možnosti vpoklica pogodbene rezerve pa zagotavlja, da bodo najprej počrpali rezerve znotraj stalne sestave vojske.
Med stopnjevalnimi ukrepi je tudi možnost postavitve tehničnih ovir na južni državni meji, tudi ograje. Medtem ko ministrica o ograji, ki je po naših informacijah menda že kupljena, ni hotela odgovoriti, pa je poslanec Desusa Tomaž Gantar ocenil, da »je prav, da smo pripravljeni in da so šli tudi v nakup ograj«. »To je normalen ukrep,« je dejal Gantar.
Kako do več policistov?
Poslanci so po vabilu predsedniku republike Borutu Pahorju v parlament in odločitvi, da bodo danes prepovedovali referendum o dopolnitvi zakona o obrambi, začeli razpravo o spremembi zakona o organiziranosti in delu policije, ki jo je vlada predlagala, da bi okrepili policijske sile za soočanje z valom prebežnikov.
V rezervno sestavo policije bi se po popravku zakona lahko vključevali posamezniki do 60. leta starosti. Doslej je bila za moške omejitev 50, za ženske pa 40 let. V razpravi so opozicijski poslanci opozarjali, da za upokojene policiste vključitev med pomožne ne bo finančno stimulativna. Koalicijski pa verjamejo, da bo vlada poskrbela za njihovo zasluženo plačilo.
Po mnenju poslanca SDS Vinka Gorenaka večina upokojenih policistov že zdaj ugotavlja, da se ni pametno zaposliti v pomožni policiji. Glede na to, kar bi izgubili pri pokojnini in morali plačati pri dohodnini, bi namreč hodili v službo za premalo denarja. Tako bo po njegovih opozorilih večina upokojenih policistov ostala doma in se za delo ne bo odločila, ker to ne bo finančno stimulativno.
