Tiskane izdaje
Ljubljana - Predsednik republike Borut Pahor je na današnjem srečanju z vodstvom Komisije za preprečevanje korupcije izrazil pričakovanje, da bo komisija s strokovnim in neodvisnim delom upravičila zelo visoka pričakovanja javnosti in da bo učinkovito opravljala svoje naloge, so po poročanju STA sporočili iz urada predsednika republike.
Predsednik republike Borut Pahor je danes popoldne sprejel predsednika Komisije za preprečevanje korupcije Borisa Štefaneca in njegova namestnika Igorja Lambergerja in Almo Sedlar. Pobudnik srečanja je bil Štefanec, ki je na sestanku skupaj z namestnikoma seznanil predsednika republike z delom in načrti komisije.
Sogovorniki so se strinjali, da sta verodostojnost in neodvisnost komisije v največji meri odvisni od samega vodstva KPK. Za uspešno delo KPK bo do določene mere pomembno tudi nadaljevanje pobud za nadgradnjo zakonodaje s področja integritete, ki jih je sprožilo prejšnje vodstvo komisije. Predsednik republike je proučeno in dopolnjeno gradivo sicer že predal vladi, sogovorniki pa so se zavzeli za vsestransko okrepitev prizadevanj za obravnavo in sprejem zakonov v DZ.
Predsednik in namestnika predsednika KPK so danes izpostavili tudi nekatere organizacijske, finančne in kadrovske težave, pohvalili pa profesionalno predanost zaposlenih na komisiji. Ob tem so izrazili pričakovanje, da bodo proračunski načrti za prihodnja leta upoštevali njihova priporočila, so po poročanju STA še zapisali v uradu predsednika republike.
Po odstopu vodstva Komisije za preprečevanje korupcije pod vodstvom Gorana Klemenčiča so imenovanje novega vodstva zaznamovali številni zapleti. Predsednik Boris Štefanec je na funkciji že od imenovanja 6. marca, medtem kot sta se njegova prvotna namestnika Jurij Ferme in Darko Stare delu v tej sestavi kmalu odpovedala.
Njuni mesti sta dobra dva meseca pozneje zasedla Igor Lamberger in Alma Sedlar, a tudi v tej ekipi je že prihajalo do nesoglasij. V začetku oktobra je prišla v javnost anonimka, da so razmere, v katerih deluje KPK pod vodstvom Štefaneca, nevzdržne. Za takšno stanje naj bi bil kriv zlasti Štefanec. Pojavili so se tudi očitki o domnevnem koruptivnem delovanju ene od zaposlenih na KPK.
Sedlarjeva pa je Štefanecu očitala, da je bila kot članica senata izločena iz razprave in glasovanja glede kandidature Alenke Bratušek za evropsko komisarko. Sedlarjeva je predsednika KPK celo pozvala k odstopu, vendar je ta njene očitke zavrnil in poudaril, da ne bo nikoli odstopil. Prav tako je kasneje zanikal očitke, da naj bi zmanjšal oziroma celo ukinil mednarodne stike s sorodnimi organizacijami po svetu.
Štefanec je v začetku novembra pojasnil, da je v anonimki in pisnem pozivu Sedlarjeve k njegovemu odstopu mogoče zaznati nekaj očitkov, ki bi lahko imeli, če se ugotovi, da so utemeljeni, znake kaznivih dejanj, na kar pa je kot predstojnik KPK dolžan reagirati. Zato je v dopisu tožilstvo 15. oktobra pozval, naj očitke pregleda in se o njih odloči. Odstop obeh omenjenih dokumentov tožilstvu po besedah Štefaneca ni mogoče razumeti kot ovadbo, je dejal.
