Pajaci v resničnostnem šovu Eve Irgl

Komisija za peticije: NSi meni, da zakon o dostojnem pokopu ni predmet političnega prestiža.

Objavljeno
19. marec 2015 21.20
4.1.2012 Ljubljana, Slovenija. Napis Titiva cesta na mostu.FOTO: JURE ERZEN/Delo
Matjaž Albreht, notranja politika
Matjaž Albreht, notranja politika
Ljubljana – Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti naj bi danes razpravljala o odprtih vprašanjih in odnosu do polpretekle zgodovine in povojnih pomorov »v luči 70. obletnice konca 2. svetovne vojne«. Tit Turnšek se seje ne bo udeležil.

Stališča Zveze združenj borcev za vrednote NOB so o tem dovolj jasna in od njih ne odstopamo, je pojasnil njen predsednik Tit Turnšek. Zato na komisiji ne bodo »kot pajaci nastopali v resničnostnem šovu, ki ga prireja gospa Irglova«. V zvezi s predlagano tematiko ni nobenih odprtih vprašanj. Vlada mora samo spoštovati odločitev državnega zbora in postaviti skupen spomenik vsem žrtvam. Ni prikritih grobišč, je pa še veliko neodkritih partizanskih grobov. Glede predlaganega zakona o dostojnem pokopu pa Turnšek pravi, da že imamo zakon o grobiščih, ki ga je treba samo izvajati.

Ponovno o obsodbi komunizma

Med gradivi za to sejo, ki jih je predsednica komisije Eva Irgl (SDS) predložila poslancem, je odločba o prepovedi poimenovanja Titove ceste, ki jo je sprejelo ustavno sodišče leta 2011. Z njo je Mestni občini Ljubljana prepovedalo poimenovanje sedanje Štajerske ceste po bivšem predsedniku Jugoslavije. Poleg tega sta v gradivu še resolucija evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu iz leta 2009 in deklaracija o seznanitvi z omenjeno resolucijo, ki jo je takrat sprejel državni zbor. Tiskovna predstavnica je v imenu Irglove pojasnila, da naj bi na seji preverili, kakšen je odnos do povojnih pobojev, kako pravniki to klasificirajo, ali je šlo za genocid, ali bi moral za to kdo odgovarjati. Vabljeni zgodovinarji in raziskovalci pa naj bi povedali, kaj so doslej odkrili. Glavni namen seje ni obravnava zakona o dostojnem pokopu. Odgovora na vprašanje, ali SDS zakon podpira ali ne, pa ne želi povedati. Zakaj ne? Zaenkrat še ne, se je glasil odgovor.

Podpredsednik komisije Bojan Dobovšek (SMC) meni, da ima Slovenija veliko drugih problemov, ki se jim je treba posvetiti. V zvezi s problematiko, ki je uvrščena na sejo, ni odprtih vprašanj, saj je bila že velikokrat obravnavana. Urediti pa je treba prikrita grobišča in žrtve pietetno pokopati. Zakon o dostojnem pokopu je primeren, vendar ga je treba še dodelati. Odprta so še vprašanja financiranja, sestave komisije, ki bo to izvajala, in pa forenzični postopki.

Pokop ni prestiž

V Novi Sloveniji so že pred časom ugotovili, da v tem trenutku med parlamentarnimi strankami ni širše podpore za obsodbo totalitarnega režima. Zato so se odločili, da pripravijo predlog zakona o dostojnem pokopu, s čimer bi opravili civilizacijski dolg in pokopali mrtve. Pri tem si niso upali niti pomisliti, da bi to lahko postalo predmet prestiža. V pogovoru s predsednikom vlade so zaznali interes, da se to uredi. Razhajanja o tem, ali je potreben nov zakon ali le novela starega, pa bo poskušala odpraviti posebna delovna skupina predstavnikov parlamentarnih strank. Bojijo se, da so vse te razprave le izgovor, da se nič ne naredi. Komisija za urejanje prikritih grobišč z zaskrbljenostjo spremlja politično preigravanje okoli prikritih morišč in grobišč, v katerih zaznavajo predvsem poskuse, kako bi se izognili prevzemanju odgovornosti za konkretne ukrepe, ki bi jih vsaj ob 70. obletnici najhujših zunajsodnih množičnih pomorov morali sprejeti, pravi predsednik Jože Dežman. Prav tako zavračanje zakonskega predloga NSi v ničemer ne rešuje metodoloških težav, ki izvirajo iz pomanjkljivosti veljavnega zakona o vojnih grobiščih. Komisija vladi predlaga, naj nameni dodatna sredstva za ureditev grobišč ali pa naj komisijo ukine.