Plenković še ni zvabil Cerarja v Zagreb

Ljubljana – Priprave na izvajanje arbitražne sodbe potekajo po zastavljenem načrtu. Državni zbor je danes po nujnem postopku podprl štiri zakone, ki prilagajajo slovensko notranjo zakonodajo dejanskemu stanju na terenu, kakor ga je junija letos določila arbitraža z razglasitvijo sodbe o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško.

Državni zbor je sprejel zakon o evidentiranju državne meje med Slovenijo in Hrvaško, zakon o zemljiški knjigi, zakon o morskem ribištvu in interventni zakon, s katerim urejajo probleme in pravice ljudi, ki so se zaradi poteka južne meje znašli v težavah. Paket zakonov za implementacijo arbitražne sodbe so podprli predvsem poslanci koalicije strank SMC, Desus in SD, za vse, razen za interventni zakon, so glasove prispevali tudi poslanci NSi, medtem ko opozicijska SDS s paketom arbitražne zakonodaje ni hotela imeti opravka.

Obstrukcija SDS

Poslanci SDS pri sprejetju zakonov, ki bi jih lahko označili, da so v nacionalnem interesu, niso sodelovali v razpravi, ne o njih glasovali, saj je poslanec SDS Danijel Krivec sporočil, da bodo odločanje obstruirali, ker so prepričani, da so aktivnosti vlade na področju implementacije arbitražne sodbe nepotrebne in po njihovem mnenju celo škodljive za državo. V SDS vztrajajo, da je sodba zanje nesprejemljiva, rešitev, ki je pred Slovenijo, pa precej slabša od sporazuma Drnovšek-Račan.

Predsednik državnega zbora Milan Brglez je stališče SDS označil za povsem zgrešeno, če ne celo škodljivo za interese Slovenije. »Implementacija razsodbe je pogoj, da se sploh lahko z diplomatskimi in sredstvi mirnega reševanja sporov doseže, da bo enkrat v prihodnosti izvedena demarkacija na terenu. Zato bi bilo danes, ko je meja med Slovenijo in Hrvaško znana, kakršnokoli odstopanje od razsodbe arbitražnega sodišča najslabša od možnih strategij, ki si jih je diplomatsko in mednarodnopravno ter tudi glede na ves proces dogajanj s Hrvaško mogoče zamisliti,« je dejal Brglez.

Plenković si želi obisk

Hrvaški premier Andrej Plenković je sprejetje paketa arbitražnih zakonov v slovenskem parlamentu označil za interno zadevo Slovenije. »Najpomembneje je, da ni enostranskih potez,« je dejal hrvaški predsednik vlade. Plenković je na domačo javnost poskušal delovati pomirjujoče z dodatno izjavo, da se meja v naravi ne more uveljaviti brez soglasja obeh držav. To je sporočilo, ki ga je Plenković v zadnjih tednih in mesecih večkrat ponovil in ki se zdi eno ključnih v procesu iskanja rešitve.

Ker se hrvaški politični vrh, ki je v arbitražni zgodbi popolnoma enoten, zaveda pomena soglasja, ne preseneča, da se na spravno turnejo odpravlja podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans. Plenković danes še ni komentiral dejstva, da bo EK očitno bolj aktivno posegla v spor med Slovenijo in Hrvaško zaradi uveljavitve arbitražne sodbe. Je pa izrazil pričakovanje, da se bo slovenski premier Miro Cerar pri njem v Zagrebu zglasil do konca letošnjega leta. Diplomaciji obeh držav pripravljata izhodišča za sestanek, vendar da se o datumu in uri srečanja še nista uskladili.

Cerar čaka na spremembe v Zagrebu

Slovenski premier Miro Cerar je ob robu srečanja predsednikov vlad srednje in vzhodne Evrope ter Kitajske v Budimpešti odgovoril hrvaškemu kolegu, da še vedno obstajajo možnosti za srečanje v Zagrebu, a da še ni dobil nikakršnih zagotovil, da bi Hrvaška spremenila svoje odklonilno stališče do arbitražne sodbe. To je Cerar dejal po krajšem pogovoru s Plenkovićem v Budimpešti. »Dokler je stališče takšno, je srečanje nesmiselno. Na slovenski strani obstaja interes za dialog,« je dejal Cerar. Ob tem je poudaril, da se Slovenija resno pripravlja na implementacijo arbitražne sodbe.

Slovenski premier je napovedal, da bo Slovenija kooperativna v procesu mediacije evropske komisije, novo zadolžitev Timmermansa je podprl, medtem ko se je Plenković ob napovedih, da bi lahko Bruselj posredoval med Ljubljano in Zagrebom, bolj zavzel za dvostransko reševanje nesoglasij. Po njegovem je predsednik EK Jean-Claude Juncker zgolj nakazal načelno pripravljenost za posredovanje v pogovorih med obema predsednikoma vlad. Če s Cerarjem ne bi našla skupnega jezika o rešitvi dvostranskih nerešenih vprašanj, bi lahko nato tudi zaprosili za pomoč iz Bruslja. »Če bo treba,« je bil Plenković zadržan do pomoči iz evropske komisije.