Družinski zakonik padel, čez leto dni naprej

Referendum sta zaznamovali nizka volilna udeležba in veliko kršitev.
Objavljeno
25. marec 2012 08.45
Posodobljeno
25. marec 2012 22.55
Klara Škrinjar, notranja politika
Klara Škrinjar, notranja politika

Ljubljana – Družinski zakonik, ki ga je državni zbor sprejel junija lani, so volivci na referendumu zavrnili. Po zdaj še neuradnih rezultatih je proti glasovalo več kot 54 odstotkov upravičencev, za pa dobrih 45 odstotkov. Udeležba je bila nizka, 29,95-odstotna.

»Za« so glasovali le v volilni enoti Ljubljana Center. »Živeti moramo v različnosti in jo spoštovati, vendar ne na tak način, kot so se določene stvari dogajale v zadnjem času«, je vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc v imenu predlagateljev referenduma sinoči povedal pred državnim zborom, kjer se je zbralo več novinarjev kot članov civilne iniciative. Primc je prepričan, da so državljani včeraj ubranili temeljne vrednote družbe ter da v večini spoštujejo materinstvo in očetovstvo in »si ne želijo, da bi njihove otroke v šoli vzgajali, kako naj postanejo homoseksualci«.

Poziv k pripravi 
novega zakona

Zagovorniki družinskega zakonika so v ljubljanskem Mestnem muzeju rezultate referenduma dočakali razočarani, a nasmejani; predsednikov strank, ki so zakonik zagovarjale, pa med njimi ni bilo. Miha Lobnik, vodja koordinacije pri Gibanju za družinski zakonik, je dejal, da rezultati »niso spodbudni,« so pa v gibanju »veseli, da zdaj vsa Slovenija ve, da so med nami različne družine«. Napovedal je, da bodo ministrstvo za delo, družine in socialne zadeve pozvali, naj pripravi nov zakon.

Nekdanji minister Ivan Svetlik je precej razočarano pripomnil, da ga bolj kot sam družinski zakonik skrbi stanje duha v Sloveniji. »Ker gre za vprašanje, ali znamo združiti vrednoto individualne svobode z vrednoto solidarnosti. Če bi zakonik podprli, bi pokazali, da vsak sebi privošči svobodo, a jo obenem tudi drugim.« Zdajšnji minister Andrej Vizjak pa je napovedal, da bo ministrstvo čez eno leto pripravilo kompromisne rešitve.

Virant za, Janša proti

Predsednik državnega zbora Gregor Virant, čeprav član vladajoče koalicije, je podprl družinski zakonik. »Ta zakonik v ničemer ne škoduje tradicionalni družini,« je dejal Virant in dodal, da v primeru, da bo družinski zakonik potrjen, nihče ne bo živel slabše. Njegov koalicijski kolega in predsednik vlade Janez Janša pa je v Šentilju pri Velenju obkrožil proti. Pričakoval je, da bo družinski zakonik padel. Po njegovi oceni je čas, da nehamo eksperimentirati z družinami in še posebej z otroki. Murskosoboškemu škofu Petru Štumpfu takega referendumskega rezultata ni pričakoval, mu pa pomeni zmago zdrave kmečke pameti. Očitno, pravi škof, so ljudje po sebi še »zdravi in nepokvarjeni« in se zavedajo pomena družine.

V soboto in včeraj je inšpektorat za notranje zadeve prejel 99 prijav domnevnih kršitev. Ker so volivci zakonik zavrnili, državni zbor v letu dni od odločitve na referendumu ne bo smel sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju s to odločitvijo.

Türk: nepotreben referendum

Predsednik republike Danilo Türk se po referendum še ni odzval, ko je oddal svoj glas za, pa je povedal, da je zakon dober in bi ga lahko uveljavili takoj: »Avtoriteta zakonodajalca zahteva, da se zakoni uveljavljajo, ne da se izpodbijajo na referendumih.«

Volilna udeležba

Po 99,57 odstotkih preštetih glasovnic je za uveljavitev zakonika glasovalo 44,23 odstotka volivk in volivcev, proti pa 54,77 odstotka.

Referenduma o družinskem zakoniku se je po neuradnih podatkih obdelanih do 21.40 ure udeležilo 511.966 volivk in volivcev, kar je 29,95 odstotka vseh volivk in volivcev, ki so vpisani v splošni volilni imenik.

Rezultati predčasnega glasovanja na referendumu o družinskem zakoniku kažejo, da je večina volivk in volivcev podprla družinski zakonik. Za je glasovalo 62,97, proti pa 37,03 odstotka volivcev.

Predčasno glasovanje je potekalo med torkom in četrtkom, udeležilo pa se ga je 15.752 volivk in volivcev oziroma 0,92 odstotka vseh volilnih upravičencev.

Najvišja udeležba v Ljubljani, najnižja v Mariboru

Volilna udeležba je bila najvišja v volilni enoti Ljubljana Center in sicer 31,49 odstotna, najnižja pa v volilni enoti Maribor, kjer je znašala 22,64 odstotkov.

Če udeležbo primerjamo z referendumi o pokojninski reformi, o zakonu o delu na črno in o zakonu o arhivih na katerih je bila končna udeležba relativno visoka (preko 40 odstotkov), je, po oceni komisije, udeležba na zdajšnjem referendumu relativno nizka. Glasovanja na referendumih o pokojninski reformi, o zakonu o delu na črno in o zakonu o arhivih se je namreč do 16.00 ure udeležilo 460.577 oz. 26,96 odstotka volilnih upravičencev.

Udeležba je večja v primerjavi z referendumom o zakonu o RTV, ki je bil 12. decembra 2010, na katerem je volilna udeležba do 16.00 ure znašala 11,09 ostotka vseh volilnih upravičencev in nekoliko manjša v primerjavi z referendumom o malem delu (10. aprila 2011), ko je bila volilna udeležba do 16.00 ure 23,09 odstotna.