Podatki o porabi evroposlancev ostajajo tajni

Tožba: novinarji ponovno pozivajo Sodišče EU, naj podatki o porabi evroposlancev postanejo javni.
Objavljeno
14. september 2016 21.47
Tina Kristan
Tina Kristan

Ljubljana – Obramba evropskega parlamenta ni prepričala skupine 29 novinarjev, ki po sodni poti zahteva dokumente o porabi evropskih poslancev. Njihova odvetnica je na Sodišče Evropske unije že poslala uradni odgovor. Novinarji upajo, da bodo poslanci sami prevzeli pobudo in od parlamenta zahtevali, da stori, kar je prav.

Naj pobudo prevzamejo evroposlanci

Skupina novinarjev iz vseh članic Evropske unije, ki jo vodi Delova novinarka Anuška Delić, je, spomnimo, julija lani od evropskega parlamenta zahtevala dokumente o porabi evroposlancev. Evropski poslanci namreč poleg plače prejemajo še mesečno žepnino, upravičeni so do potnih in nastanitvenih stroškov, dnevnic ter fonda za plačilo asistentov in različnih študij. Vsak novinar je zahteval podatke o omenjenih dodatkih za svoje nacionalne evroposlance, vsi pa za štiriletno obdobje.

Novinarji, združeni v projektu Evroposlanci, zahtevanih informacij od parlamenta niso dobili, češ da so to osebni podatki in da bi jih priprava teh dokumentov preveč obremenila. Zato so novembra vložili pritožbe na Sodišče Evropske unije, na katere se je parlament odzval z istimi argumenti. Novinarji kljub temu vztrajajo pri svoji zahtevi, zato so sodišče prejšnji teden še enkrat pozvali, naj zavrne odločitev evropskega parlamenta, po kateri ta noče razkriti, za kaj 751 evropskih poslancev na leto porabi več kot 71 milijonov evrov. »Čas je, da se evropski parlament, institucija, ki naj bi bila odgovorna za evropske državljane, sooči z nalogo in objavi podatke,« je pri tem povedala Delićeva. Po njenih besedah novinarji upajo, da bodo zdaj »pobudo prevzeli evropski poslanci in od parlamenta zahtevali, da stori, kar je prav«. Bodo to storili evroposlanci, ki prihajajo iz Slovenije?

Racionalnejša poraba?

Po mnenju petih slovenskih poslancev iz Evropske ljudske stranke – Milana Zvera, Lojzeta Peterleta, Romane Tomc, Franca Bogoviča in Patricije Šulin – je bila »odločitev o varovanju podatkov o javni porabi evropskih poslancev na najvišji ravni evropskega parlamenta sprejeta z namenom racionalnejše porabe davkoplačevalskega denarja, saj bi ustanovitev in delovanje dodatnega birokratskega aparata pomenila večje breme za proračun EU, kot bi bili morebitni pozitivni učinki takšnega ukrepa«. Sami vsa sredstva, trdijo, porabljajo v skladu s predpisi. Ker bo ta primer dobil epilog na sodišču, so se omenjeni poslanci odločili, da nadaljnjih izjav ne bodo več dajali: »Na ta način spoštujemo odločitev evropskega parlamenta o ravnanju v tem primeru.« Pri tem obljubljajo, da bodo v celoti spoštovali vsakršno odločitev sodišča.

Na drugi strani Igor Šoltes iz Skupine Zelenih spomni, da so sami že večkrat pozvali k popolni preglednosti nad porabo sredstev evropskih poslancev. Oktobra lani so predlagali – njihov predlog zaradi nasprotovanja večine ni bil sprejet – nadzor nad porabo nadomestila splošnih stroškov za poslance in določitev natančnejših pravil o odhodkih, ki jih je dovoljeno kriti s tem nadomestilom. To bi bil po besedah Šoltesa lahko prvi korak, da evidenca porabe postane povsem javna. »Ker bi z večjo preglednostjo nad porabo nastali tudi prihranki, bi bil tak sistem ne le preudaren in pregleden, temveč tudi učinkovit in proračunsko ne bi predstavljal dodatnih stroškov,« je prepričan Šoltes. Po njegovem mnenju so ocene sekretariata evropskega parlamenta, da bi celovit sistem nadzora nad porabo sredstev povzročil dodatne zaposlitve od 40 do 75 novih članov osebja, »izjemno pretirane«.

Po besedah poslanke Tanje Fajon imajo v evropskem parlamentu ob vsakem potrjevanju proračuna EU razprave in pobude o razkritju porabe sredstev evropskih poslancev, predvsem za sredstva za delovanje poslanskih pisarn. Sama je med tistimi, pravi, ki tovrstne pobude podpirajo, saj ne vidi razlogov, da bi morali to porabo skrivati pred očmi javnostmi. Če bo od pristojnih organov dobila odločitev, da jih je treba javno razkriti, bo to tudi »nedvomno storila«.

Poslanec Ivo Vajgl na naša vprašanja niti ni odgovoril. 

Nujna sprememba sistema

Novinarje pred Sodiščem Evropske unije zastopa nekdanja informacijska pooblaščenka, zdaj odvetnica, Nataša Pirc Musar, ki je razočarana nad obrambo evropskega parlamenta. Ta temelji na treh primerih, ki pa se od zahteve novinarjev po njenem mnenju zelo razlikujejo. Pri prvem je družba Bavarian Lager zaprosila za podatke o lobistih, torej posameznikih, ki v nasprotju z evropskimi poslanci nimajo javne funkcije. V drugem primeru je novinar Dennekamp zahteval podatke o pokojninskih shemah poslancev, ki bolj sodijo v zasebno sfero.

Po besedah Pirc Musarjeve se zavedajo, da ne bodo dobili podatkov o tem, za kaj poslanci porabijo po 4320 evrov mesečne žepnine, saj te porabe evropski parlament ne spremlja. Mesečna žepnina naj bi bila sicer namenjena izključno za pisarniške in sorodne stroške. Skrb vzbujajoče je, da evropski parlament nima nadzora nad 38,7 milijona evrov davkoplačevalskega denarja, ki se vsako leto porabi za mesečne žepnine poslancev, še huje pa je, dodaja Pirc Musarjeva, da to parlament upravičuje. Zato pričakujejo, da bodo nosilci odločanja ustrezno spremenili sistem nadzora. Poleg tega evropski parlament pozivajo, da zagotovi pravičnejše ravnotežje med pravico do zasebnosti zaposlenih v evropskem parlamentu in pravico javnosti do obveščenosti: »Če je evropski parlament prepričan, da trenutna zakonodaja ne omogoča posredovanja teh informacij, potem se mora zavzeti za primerne zakonodajne spremembe.«

***
Avtorica članka je ena od novinark, združenih v projektu Evroposlanci.