Tiskane izdaje
Ljubljana – Po napetostih med premierom in stranko SD, ki jih je povzročila udeležba Mladega foruma SD na četrtkovem protestu pred vladno palačo, smo preverili, kakšna je vloga podmladkov pri nas, koliko moči imajo v matičnih strankah in kako sodelovanje v njih vpliva na posameznikovo poklicno pot.
Na slovenskem političnem parketu je manj kot za prste ene roke strank, ki imajo resne podmladke z dolgo tradicijo. To so parlamentarne stranke: SDS, pod katero deluje Slovenska demokratska mladina, SD z Mladim forumom, NSi z Mlado Slovenijo in stranka SLS, ki je na zadnjih volitvah izgubila mesto v parlamentu, vendar še deluje, hkrati pa spodbuja tudi svoj podmladek Novo generacijo.
Dejan Levanič, nekdanji predsednik Mladega foruma, zdaj tajnik SD, majhno število podmladkov vidi kot slabost, saj je mlade nujno treba močno vključevati v politiko. Vzrok za majhno število podmladkov so tudi trendi novih in novih strank: »Čez noč se pojavljajo nove strukture strank, ki obljubljajo zelo veliko, potem pa to težko izpolnijo. Nekdo, ki je dlje časa v strukturah, potem laže preide v pravo politiko in jo bolj razume. Navsezadnje imajo tudi vse zahodne demokracije tak način organiziranja.«
Skozi leta politična participacija mladih niha, ker so vse manj angažirani, tudi zato, ker so zaradi opredeljevanja za določeno stranko lahko ožigosani.
Tudi če se opredeliš, te to ne bi smelo omejevati na tvoji nadaljnji poti, in to naj velja za leve, desne, katere koli že, opozarja Levanič. Generacija, ki prihaja s podmladki, lahko ožigosanje preseže, saj ni skregana zaradi zgodovine in ideologije in bo laže sodelovala pri soodločanju, družba pa se bo tako hitreje razvijala.
Mladinska
Imajo pa v Mladem forumu včasih bolj revolucionarna stališča, so bolj neposredni, ne zanima jih, kdo je v kakšnem odnosu med strankami, saj se tisti trenutek, ko stranka prepreči podmladku, da samostojno komunicira, mladi odmaknejo od nje.
Tudi do nedavnega spora med Cerarjem in stranko zaradi stališč podmladka je Levanič kritičen: »Če bi vsak predsednik vlade odreagiral na stališča posameznih podmladkov, bi vlade padale še hitreje, kot so padale do zdaj.«
Zato predlaga, naj politiki ne obsojajo stališč – tudi če so nasprotna kot pri vladajoči stranki ali tekmicah – ampak naj razumejo, da je to demokratični proces, v katerem ima vsak pravico do svojega mnenja in da podmladek ni aparat stranke, s katerim bi lahko manipulirali.
Kakršno koli omejevanje njegovega dela ne pride v poštev, je jasen, saj je prihodnost stranke odvisna tudi od podmladka. Stranka namreč ne sme biti tvorba nekih posameznikov v zaprtem krogu; moraš jo nenehno graditi, saj se generacije menjajo.
Vaja pred vstopom
Sam meni, da so podmladki v času njegovega vodenja igrali pomembno vlogo pri razvoju strank, danes pa se je ta mladinska organiziranost nekoliko izgubila, kar pa ni dobro za razvoj ne mladih ne družbe, ugotavlja. Tisti, ki se podajo v politiko brez izkušenj iz podmladka, imajo ogromno problemov z razumevanjem celotnega sistema, medtem ko tisti, ki gredo skozi sistem znotrajstranskarske rasti, najprej delijo letake in postavljajo stojnice, potem pa lahko začnejo oblikovati politiko ali dajo kakšne druge predloge.
Jasmina Opec Vöröš, podpredsednica SLS, opaža, da je v državi težko dobiti zaposlitev, potem ko si vodil podmladek ali bil poslanec, saj ima politika negativen prizvok.
Je pa izkušnja podmladka nekaj nujnega v politiki, saj mladi spoznajo različne procese delovanja države, te kompetence pa pridejo prav tudi v gospodarstvu ali nevladnem sektorju.
»Vsaka politična stranka, ki želi resno graditi neki političen prostor, mora imeti podmladek in črpati iz njega kadre. Trenutno se jim v Sloveniji namenja premalo poudarka, pogosto jih gledajo postrani, pripisuje se jim premajhen pomen,« meni.
