Poleg Fištravca tudi SD še ni plačala računov za kampanjo

SD je po volitvah 2010 ostala dolžna še desetkrat več kot tokrat. Velike stranke so nezmožne prehoda iz papirja v digitalni svet.

Objavljeno
04. marec 2015 17.03
Kranj volitve
Peter Jančič, notranja politika
Peter Jančič, notranja politika

Ljubljana – Podatkov, da socialni demokrati štiri mesece po volitvah niso plačali računov, ni objavil Ajpes, kamor bi stranke in kandidati o kampanjah morale poročati po odločitvi ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, februarja objavljeni v uradnem listu.

Zaradi odločitve ministra smo na Ajpesu pred dvema tednoma našli poročilo o financiranju kampanje liste mariborskega župana Andreja Fištravca in ljubljanskega župana Zorana Jankovića. V Delu smo po podatkih iz teh poročil razkrili, da Fištravec polovice računov za svoje kampanje tudi štiri mesece po volitvah, ko je volilni račun moral zapreti, še ni plačal. Ljubljanski župan Janković, ki je za svojo kampanjo in kampanjo svoje liste skupaj porabil 82.552 evrov, je vse račune plačal. Pred štirimi leti sta Janković in Franc Kangler v poročilih razkrila podjetja in posameznike, ki so jima podarili denar za plačilo vseh stroškov njunih takratnih kampanj. Po reformi za večjo transparentnost, ki jo je vodil Gregor Virant, letos v finančnih poročilih kandidatov in strank o tem, od kod jim denar, ni več ne duha ne sluha.

Veliki zmorejo le papir

V drugi polovici februarja bi moral Ajpes objaviti tudi poročila o kampanjah večine večjih strank. izjema sta bili le NSi in SMC, ki sta računskemu sodišču množico poročil iz občin poslali že pred prehodom na elektronsko poročanje. Le v občinah, kjer so imeli še drugi krog županskih volitev, se bo skrajni rok za poročanje za županske kandidate iztekel konec tega tedna.

A na spletni strani Ajpesa je bilo v zadnjih tedni objavljenih le nekaj čez sto poročil. Manjkalo je na stotine poročil res pomembnih igralcev: denimo SDS Janeza Janše, ki je na volitvah občinskih svetnikov dosegla najboljši rezultat, SD Dejana Židana, Desusa Karla Erjavca ...

Ker je nenavadno, da bi največje stranke pozabile poročati in s tem tvegale visoke globe, smo na računskem sodišče preverili, ali so morebiti poročil pomotoma poslala njim, čeprav je minister odredil prehod na elektronsko poročanje Ajpesu. Našo domnevo so na računskem sodišču potrdili.

V drugi polovici februarja so na računskem sodišču celo objavili obvestilo, da lahko stranke »v primeru nezmožnosti oddaje poročil o financiranju volilnih kampanja v elektronski obliki poročila oddajo računskemu sodišču v papirnati obliki in s tem zadostijo zakonskim določbam«. Nezmožne poročati v elektronski obliki, kar so same uzakonili leto dni prej, so bile, kot se je pokazalo, vse največje stranke: SDS, SD, Desus, SLS ...

Žal je ena neporavnana

Množica poročil iz 212 občin, ki so jih velike stranke mimo odredbe ministra Koprivnikarja še na papirju pošiljale računskemu sodišču, ni javno nikjer objavljena, kakor so poročila, ki so jih pretežno nestrankarski kandidati pošiljali Ajpesu. Denimo Fištavec ali Janković. Ker pa ima javnost pravico vedeti za vse, smo računsko sodišče prosili, da nam za SDS, SD, Desus in SLS skenirajo in pošljejo kopije poročil vsaj o cenah kampanj v Mariboru in Ljubljani. Pregled teh poročil je pokazal, da je zgledu mariborskega župana Fištravca sledila SD. Za Maribor so v poročilu zapisali, da so za kampanjo neuspešnega županskega kandidata Metoda Dolinška zbrali in porabili 2496 evrov, pripisano je, da imajo 690 evrov neplačanih obveznosti. V Ljubljani so o Ireni Kuntarič Hribar poročali, da so zbrali in porabili 1299 evrov. Pripisano je, da imajo 123 evrov neplačanih obveznosti. Poročil o kampanji za mestna sveta Ljubljane in Maribora računsko sodišče od SD ni dobilo.

A ker sta že županski poročili pokazali, da niso plačali vseh računov, smo Uroša Jauševca, ki je podpisal vsa finančna poročila, in SD prosili za pojasnilo, koliko jih je v celoti stala lokalna kampanja in koliko računov niso poravnali po različnih občinah štiri mesece po volitvah.

Jauševec je po telefonu, včeraj je bil na poti v Bruselj, pojasnil, da jim tiskarni ni uspelo plačati računa za tisk plakatov za vse občine po državi, kjer so imeli kampanje. Iz stranke pa so sporočili, da so »za kampanje svetnikov in županov že poravnali svoje obveznosti v skupnem znesku 185.099,63, vendar nam je žal ostala še ena neporavnana faktura za tiskovine v znesku 41.503,99, ki pa jo bomo poravnali na transparenten način in v najkrajšem možnem času.«

Za SD neplačani računi za kampanjo niso novost. Pred štirimi leti po lokalnih volitvah niso plačali 160.038 evrov za županske kampanje in še 305.921 evrov za svetniške. Skupaj jim je pred štirimi leti ostalo za kar 465.959 evrov neplačanih računov. Tokrat za več kot desetkrat manj.


Pri Desusu, SDS in SLS neporavnanih računov v finančnih poročilih iz dveh največjih občin nismo opazili. Iz ljubljanskega Desusa so poročilo o ceni kampanj poslali tudi Ajpesu, le da iz tistega ni mogoče izluščiti, katero poročilo govori o županski in katero o svetniški kampanji v prestolnici. Podobnih nerodnosti, ki bi jih moral onemogočiti že sistem poročanja, je v poročilih, ki so dostopna na portalu Ajpesa, še veliko.

Predstavniki računskega sodišča, Ajpesa in ministrstva za javno upravo se v teh dneh usklajujejo, kako bi finančna poročila, ki jih je na papirju dobilo računsko sodišče, vendarle prihodnji teden objavil tudi Ajpes, da bi tam državljani ob poročilih Zorana Jankovića, Damjana Damjanoviča, Andreja Fištravca in Franca Kanglerja lahko prebrali tudi, koliko so kampanje stale SMC, SDS, Desus, SD ali NSi, za katere zdaj podatkov ni. Je pa nekaj izjem, ker so iz posameznih občin stranke Ajpesu poročale tudi mimo central.

Potekajo tudi pogovori, kako izboljšati elektronski način poročanja po teh prvih izkušnjah, smo izvedeli včeraj.