SDS znova neuspešna s predlogom zakona o državnih simbolih

O noveli, ki jo predlaga SDS, bodo glasovali nocoj. S predlogom se strinja le še NSi, ostale stranke zadržane.
Objavljeno
27. januar 2015 16.42
ace-Grad
Ni. Č., Delo.si, STA
Ni. Č., Delo.si, STA

Ljubljana - Državni zbor je danes s 54 glasovi proti in 18 za zavrnil predlog novele zakona o grbu, zastavi in himni RS ter o slovenski narodni zastavi, ki ga je v DZ vložila SDS. Koalicijske stranke so v razpravi pritrdile stališču vlade, ki se je izrekla proti noveli. Odklonilo stališče sta izrazili tudi ZL in Zaab, NSi pa je predlog SDS podprla.

Z novelo so v SDS predlagali, da bi se Zdravljica na državnih slovesnostih ob državnih praznikih izvajala v celoti, ob drugih priložnostih pa v skrajšani obliki, ki obsega drugo in sedmo kitico pesmi. Po mnenju vlade pa veljavni zakon s tem, ko določa, da je himna sedma kitica Zdravljice, ni v neskladju z ustavo.

Poslanec SDS Tomaž Lisec je v imenu predlagatelja pojasnil, da bi se po noveli Zdravljica na državnih slovesnostih ob državnih praznikih izvajala v celoti, ob drugih priložnostih pa v skrajšani obliki, ki obsega drugo in sedmo kitico pesmi. Po njegovih besedah bi novela tudi prepovedala vsako javno izražanje idej preko ali s pomočjo totalitarnih simbolov, za kršitev določbe pa bi predpisali globo. Prav tako bi zvišala globe za prekrške po tem zakonu.

V največji opozicijski stranki SDS z novelo tudi predlagajo, da bi se moralo v Ljubljani kot prestolnici in na Ljubljanskem gradu ob vseh zastavah lokalne skupnosti vedno razobesiti tudi državna zastava v isti velikosti, kot so zastave lokalne skupnosti.

Po mnenju poslanca SDS Branka Grimsa koalicijska stališča do novele odražajo »popolno zmedo vrednot, pa tudi ignoriranje nekaterih očitnih dejstev«. Dejal je, da je navajanje sodbe Evropskega sodišča kot argumenta proti noveli namerno zavajanje: »Kajti če bi prebrali naš predlog zakona, bi v njem lahko prebrali, da dopušča izjeme, ko je dovoljeno seveda nošenje, uporaba teh simbolov na kulturnih prireditvah.«

SMC: V noveli številne nedoslednosti

• Vodja poslanske skupine Zaab Jani Möderndorfer se je v predstavitvi stališč poslanskih skupin vprašal, zakaj SDS takšne spremembe predlaga samo takrat, ko ni na oblasti. Po njegovih besedah SDS »vedno to uporablja samo za obračun v času, ko je v opoziciji«.

• Poslanka SMC Anita Koleša je predlogu novele očitala številne nedoslednosti, »od tega, da ni jasno, kdaj se mora ali sme peti dve kitici Zdravljice, kako ravnati ob sami glasbeni izvedbi himne, do umanjkanja sestavnega dela zakona, to je zapisa melodije in besedila«. Po njenih besedah so v SDS tudi zanemarili dejstvo, da je slovenska himna tako skladba Stanka Premrla kot sedma kitica Prešernove Zdravljice.

• Poslanka Desusa Jana Jenko je dejala, da nekajurna razprava o spremembi himne in prepovedi totalitarnih simbolov zagotovo ne bo pripomogla h krepitvi vrednote domoljubja. Pri tem je na poslance SDS naslovila vprašanje, zakaj menijo, da bo zakonski predlog s praktično enakimi določbami kot tisti, ki ni bil sprejet pred slabim letom, tokrat sprejet.

• Poslanka SD Andreja Katič je opozorila, da se SDS pri utemeljevanju domnevne neustavnosti veljavnega zakona opira le na četrti odstavek šestega člena ustave, ki pravi, da je himna Slovenije Zdravljica, ne upošteva pa petega odstavka istega člena, ki pravi, da uporabo grba, zastave in himne ureja zakon.

• Po besedah poslanke ZL Violete Tomič - oblečeno je imela majico z rdečo zvezdo - je namen zakonskega predloga SDS »znebiti se rdeče zvezde, znebiti se simbola vseh antifašističnih in osvobodilnih bojev«. Kot je dejala, si v ZL prizadevajo, da bi domoljubje postalo vprašanje dobrobiti vseh prebivalcev Slovenije, kot je možnost dostojnega dela za pošteno plačilo.

• »Iz vseh razprav do zdaj jaz osebno nisem zaznal kančka konstruktivnosti, kančka konstruktivnosti k temu, da bi se le pogovorili ali pa dobili primerno rešitev tudi kar se tiče sprememb in dopolnitev omenjenega zakona,« pa je dejal poslanec NSi Jernej Vrtovec. Po njegovih besedah zgolj sedma kitica Zdravljice premalo poudarja pripadnost slovenskemu narodu in je zato razmišljanje o noveliranju zakona popolnoma na mestu.