Poslanci odhajajo, prihaja sezona izrednih sej

Ljubljana – Z zadnjim dnem marčne seje državnega zbora je slovenska politika korak bliže parlamentarnim volitvam. Ali bodo te 27. maja ali 3. junija, se predsednik republike Borut Pahor še ni odločil.

Potem ko se je včeraj redno delo poslancev končalo, se je pravo politično delo šele začelo. Predvideni scenarij napoveduje, da se bo slovenska politika v prihodnjih dneh in tednih prestavila v višjo prestavo. Državni zbor se bo do volitev sestal še najmanj trikrat, da bi poskusili z ustavnim zakonom zaščititi NLB pred posegi Hrvaške v največjo slovensko banko. V minulih dneh je bilo kar nekaj preigravanj o tem, da bi zaradi sprejetja ustavnega zakona o zaščiti NLB v SDS poskušali zavleči postopke v državnem zboru, tako da bi bile volitve drugo nedeljo junija. Vendar je vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko včeraj zatrdil, da ne bodo iskali svojega kandidata in se bodo potrudili, »da ne bomo ovira pri razpisu volitev«.

Kako bo predsednik državnega zbora Milan Brglez vodil delo parlamenta do volitev, bo nekoliko bolj jasno po današnjem srečanju koalicijskih strank SMC, Desus in SD. Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je dejala, da se bodo o »voznem redu« do dokončnega konca mandata pogovorili tudi z drugimi poslanskimi skupinami.

Realno je pričakovati, da se bodo poslanci sestali še večkrat, saj je ostalo nerešenih kar precej vprašanj, predvsem bodo poskušale preiskovalne komisije (za žilne opornice in obe bančni komisiji) skleniti delo in sprejeti poročila na izrednih sejah državnega zbora, v postopku pa je že, denimo, sklic izredne seje državnega zbora zaradi poskusa priznanja Palestine.

Dileme Boruta Pahorja

Borut Pahor včeraj v parlamentu, ko je predstavil svojo odločitev, da nima kandidata za mandatarja, s čimer je prepustil možnost poslancem, da oblikujejo novo politično večino, ni mogel konkretno napovedati, kdaj bi lahko volivce pozvali na volitve. Poslanske skupine imajo zdaj na voljo dvotedensko obdobje za morebitni predlog – tega roka ni mogoče skrajšati –, nato pa bodo imeli poslanci na voljo še 48 ur. Vsi z ustavo določeni postopki se bodo končali v petek, 13. aprila.

Če bo državni zbor hitro sprejel sklep, s katerim se bo seznanil, da niso potrdili novega mandatarja, bo Pahor, kot je pojasnil, nemudoma sprejel odlok in razpisal volitve že v soboto, 14. aprila. Prepričan je, da je treba volitve razpisati čim prej, da bi v najkrajšem možnem času dobili vlado s polnimi pooblastili, kar je po njegovem v interesu države.

Pred dnevi se je še zavzemal za to, da bi bile volitve 20. maja, a tega datuma ni mogoče doseči zaradi postopkovnih pravil. Drugi in veliko bolj realen je datum 27. maj, je pa Pahor dopustil možnost, da bi razpisal volitve tudi 3. junija, če bo takšna volja v državnem zboru in če bodo stranke ocenile, da potrebujejo še teden več, da spravijo pod streho nujne zadeve.

Poslanske skupine po nastopu predsednika republike niso nakazovale prevelike vneme za iskanje novega mandatarja. Niti ponudba samostojnega poslanca Janka Vebra, da bi lahko prevzel mandatarstvo in celo vlado do rednih volitev, ki bi bile 10. junija, večine poslancev ni vznemirila.

Kovačič se razburja

Včeraj je dokončno postalo jasno, da ponovljeni referendum o drugem tiru in volitve ne bodo na isto nedeljo, ker je Državna volilna komisija z glasovi pet proti ena določila 13. maj za dan odločitve. Razplet na DVK je razburil pobudnika referenduma Vilija Kovačiča, ker se zavzema za izvedbo volitev in referenduma na isti dan. Zaradi takšne odločitve se namerava znova pritožiti na ustavno sodišče, negotovo pa je tudi njegovo sodelovanje v referendumski kampanji. Včeraj je dejal, da se še ni odločil, morda se bo, ker bo lahko na ta način prišel v medije, saj je v tem obdobju ustanovil tudi politično stranko, s katero se želi prebiti v državni zbor. Niti vlada včeraj še ni sprejela odločitve, na kakšen način bo sodelovala v referendumski kampanji.