Tiskane izdaje
Ljubljana - Poslanci so s 47 glasovi za in 12 proti potrdili interventni zakon, ki za sanacijo bolnišnic predvideva 136 milijonov evrov. Predlog zakona opredeljuje tudi način sanacije bolnišnic in organe, ki bodo izvajali sanacijo in nadzor nad tem.
Zakon predvideva, da bo država še iz letošnjega proračuna krila 80 odstotkov nakopičenih izgub, ki so jih javni zdravstveni zavodi imeli konec lanskega leta. To nanese okoli 136 milijonov evrov, kar bo bolnišnicam izplačano do 29. decembra.
Zakon predvideva sedemčlanski sanacijski odbor, ki bo deloval kot posvetovalni organ ministrstva za zdravje. Po zakonu bodo bolnišnice, če bodo želele prejeti enkratna sredstva, morale pripraviti sanacijski načrt skupaj z akcijskimi načrti.
Ko bo vlada sprejela sklep o začetku sanacije, bodo vodstva bolnišnic postala sanacijske uprave in se jim bo naložilo izvajanje sanacijskih ukrepov, sanacijski odbor pa bo preverjal, ali so ukrepi in akcijski načrti pripravljeni v skladu s pravili. V zakonu je tudi predvideno, v katerih primerih bo sanacijski odbor lahko ministru za zdravje predlagal razrešitev sanacijske uprave.
Z zakonom bodo bolnišnicam odpisane tudi terjatve do ministrstva, ki so nastale zaradi porabe amortizacijskih sredstev za tekoče poslovanje. Teh terjatev je za dobrih sedem milijonov evrov.
Sanacija bolnišnic je potrebna zato, ker so konec lanskega leta imele skupaj nakopičenih 170 milijonov evrov izgube, ob letošnji tekoči izgubi pa so se znašle v hudih likvidnostnih težavah. Konec maja letos so namreč imele za 151,8 milijona evrov neplačanih zapadlih obveznosti.
Potreben rebalans državnega proračuna
Zaradi neplačanih računov imajo težave z dobavitelji, nekatere imajo težave tudi pri izplačevanju plač zaposlenim. Več bolnišnic se je zateklo k državni zakladnici, od katere prejemajo premostitvena posojila.
Zato zakon za bolnišnice v postopku sanacije predvideva nove plačilne roke, ki ne bodo smeli biti daljši od 60 dni.
Zaradi interventnega zakona bo potreben sprejem rebalansa državnega proračuna.
Iz Komisije za preprečevanje korupcije pa so danes sporočili, da komisija ni bila vključena v obravnavo zakona, čeprav je po njihovem mnenju »zaznati izražena korupcijska tveganja« v zakonu. Po mnenju protikorupcijske komisije se »z nepremišljenimi zakonodajnimi rešitvami, ki ustvarjajo možnosti za nove pojavnosti korupcije in z njo povezanimi tveganji, od načela ničelne tolerance do korupcije, ki ga promovira ministrica za zdravje, zgolj odmikamo«, so zapisali v sporočilu medijem.
