Tiskane izdaje
Ljubljana - Poslanci državnega zbora so s 74 glasovi za in nobenim proti potrdili nov zakon, ki spreminja definicijo minimalne plače. To pomeni, da bodo prejemniki minimalne plače po novem dobili plačane dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo, tako kot vsi drugi zaposleni. Sindikati so zadovoljni, delodajalci zelo zaskrbljeni.
Brez glasu proti je državni zbor potrdil zakonski predlog sedmih sindikalnih central, ki so zakonsko pobudo z glasovi državljanov na začetku septembra vložile v državni zbor, konec septembra pa sta jo podprli tudi vlada in koalicija. »Verjetno prvič v 20 letih se je zgodilo, da so zakon, ki delodajalcem v gospodarstvu nalaga višje plačilo, napisali sindikati, potrdila vlada in sprejel državni zbor. To pomeni, da bomo delodajalci po novem verjetno iz uradnega lista izvedeli, kaj, kdaj in koliko bomo morali plačevati,« je bil po glasovanju nezadovoljen generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole.
Odstop so napovedali in ga bodo uresničili
ZDS bo počakal na morebitni veto državnega sveta, če bo zakon kljub temu še enkrat potrjen, kar je zelo verjetno, pa bodo odstopili od socialnega sporazuma. »To smo napovedali in to bomo tudi storili,« napoveduje Smole. Obenem bodo o kršitivi konvencije, ki določa, da je posege v minimalno plačo treba sprejeti s socialnim dialogom vseh strani, obvestili tudi evropsko komisijo in Mednarodno organizacijo dela. ZDS je že pred časom napovedala, da bodo odstopili od socialnega sporazuma, saj poseg v minimalno plačo brez soglasja delodajalcev razumejo kot njegovo kršitev. »To nima nobene zveze z razvito demokracijo,« je razočaran Smole, ki opozarja, da je s tem porušeno tudi zaupanje v socialni dialog, ki so ga vse tri strani - vlada, delodajalci in sindikati - gradile dolga leta in je že bil na »zavidljivi ravni«. »Zaupanje je porušeno in vprašanje let je, ali in kdaj bo ponovno vzpostavljeno.«
Poslanci gladko čez pomisleke delodajalcev
Pomisleki delodajalcev, glede na glasovanje, poslancev očitno niso prepričali. Poslanec ZL Luka Mesec pojasnjuje, da se s spremembo približujemo potrditvi tega, da je bila minimalna plača res plačno dno, pod katerega ne more noben delodajalec, kar je »izjemno pozitiven korak«. Zadovoljni so tudi v SD, kjer podpirajo spremembe, prizadevali pa si bodo tudi, da se dvigne minimalna plača. »Tudi gospodarstvo naj pripozna potencial za rast in motiviranje zaposlenih,« pravi poslanec SD Jan Škoberne. Poslanec Desusa Uroš Prikl opozarja, da sprememba ne pomeni dviga minimalne plače, temveč iz nje le izloča nekatere dodatke, ki bodo zdaj posebej plačani. Napovedal je, da bodo zakon ponovno podprli, tudi če ga državni svet z vetom zavrne. Ker zakon prinaša »bolj pravično ureditev«, so zadovoljni tudi poslanci SMC, čeprav jim je žal, da se to ni zgodilo s socialnim dialogom.
Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), ki je bila eden ključnih »motorjev« za uspeh pobude, pravi, da so v ZSSS »veseli, da so poslanci prepoznali krivico, s katero se spopadajo najranljivejši na trgu dela, torej tisti, ki delajo ves mesec, zaslužijo pa tako malo, da morajo dostikrat pomoč iskati še na Rdečem križu in Karitasu, da sploh lahko preživijo.« »Popravlja se definicija minimalne plače, zaradi katere so do zdaj vsi, ne glede na delovne razmere, prejemali enako plačilo v višini 790,73 evra bruto. Po 20 letih se tako odpravlja neenaka obravnava delavcev, prejemnikov minimalne plače, ki opravljajo svoje delo v neugodnem delovnem času in ki zdaj prejmejo enako plačilo kot tisti delavci, prejemniki minimalne plače, ki dela v teh razmerah ne opravljajo. Prav tako se odpravlja neenaka obravnava zaposlenih znotraj istega podjetja, saj je danes izplačan dodatek za delo v neugodnem delovnem času le tistim zaposlenim, katerih plača presega minimalno plačo,« meni Lukič.
GZS: Zahteve gospodarstva na drugem tiru
V Gospodarski zbornici Slovenije pa so »zelo zaskrbljeni zaradi političnih odločitev, ki argumente in zahteve gospodarstva postavljajo na drugi tir. Še toliko bolj to velja za odločitev glede redefinicije minimalne plače.« GZS je vseskozi opozarjala, da je dvig minimalne bruto plače lahko usoden za številna delovna mesta v panogah z nižjo dodano vrednostjo, ki hkrati tekmujejo na globalnem trgu. Namesto redefinicije so zato predlagali celovito davčno reformo, ki bi razbremenila stroške dela. »To pomeni nižje dajatve na plače zaposlenih, tudi pri minimalni plači. Posledično bi omogočili višje neto plače. Razliko bi država zapolnila s sočasno izvedbo strukturnih reform, ki bi zagotovile bolj optimalno javno porabo.« Minimalno plačo v bruto višini 790,73 evra po zadnjih podatkih prejema 37.701 delavec. Nekoliko višjo plačo bi po izvzetju dodatkov po ocenah sindikatov prejel le en odstotek teh ljudi v zasebnem sektorju, v javnem sektorju pa od 0,1 do 0,7 odstotka, zato, trdijo sindikati, je strašenje delodajalcev, da bo to potopilo gospodarstvo, odveč. Največ prejemnikov minimalne plače, ki do zdaj niso bili deležni nobenega dodatka, je med delavci v zasebnem varovanju, tekstilni industriji, trgovini, gradbeništvu in gostinstvu.
