Poslanci sprejeli ustavne spremembe referendumske ureditve

Po novem ne bi smeli odločati o zakonih o davkih, carinah, proračunu, obrambi države, ratifikaciji mednarodnih pogodb...
Objavljeno
24. maj 2013 14.58
Drzavni zbor
T. S., notranja politika, Ni. Č., Delo.si
T. S., notranja politika, Ni. Č., Delo.si

Ljubljana - Po tem, ko je parlament dopoldan potrdil vpis fiskalnega pravila v ustavo, je pozneje sprejel še spremembe referendumske ureditve. Spremembe se nanašajo na 90., 97. in 99. člena ustave. Za je glasovalo 86 poslancev, eden je bil proti.

Kot je znano, bodo s tem omejili pravico do referenduma - odslej ga bo lahko zahtevalo samo še 40.000 državljanov, ne pa tudi 30 poslancev in državni svet kot doslej.

Na referendumu ne bo več mogoče odločati o zakonih, katerih padec bi imel javno finančne posledice (tudi, na primer, o pokojninski reformi). Prav tej spremembi najbolj nasprotuje civilna družba.

Spremembe referendumske ureditve so podprle vse poslanske skupine.

Državni zbor mora spremembe ustave razglasiti v sedmih dneh, takrat bodo tudi stopile v veljavo.

Na referendumu po novem ne bi smeli odločati o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna; o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč; o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb; in o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic oziroma drugo neustavnost.

Spremembe uvajajo tudi model t. i. zavrnitvenega referenduma, po katerem je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Prav tako po predlogu DZ ne bi bil več vezan na izid referenduma in bi lahko takoj po zavrnitvi predlagal boljši zakon.

Stališča poslanskih skupin:

Maša Kociper (PS): »Državni zbor je sledil predlogu strokovne skupine, ki je ugotovila, da v naši referendumski praksi referendumsko odločanje običajno zahtevajo tisti, ki nasprotujejo zakonu, ki ga je sprejel DZ.«

»Predlog ustavnega zakona tako določa, da bo zakon o referendumu zavrnjen, če ga bo zavrnila petina oziroma 20 odstotkov volilnega telesa.«

»Predlagana ureditev, ki je v celoti skladna tudi s primerljivo ustavno pravno ureditvijo drugih držav nikakor ne ob okrnila neposredne demokracije.«

Ob tem je spomnila, da so strokovnjaki za veljavnost predlagali prag 25 odstotkov volivk in volivcev, ki je najnižji v EU, a so ga nato znižali za pet odstotkov. Opozorila je še, da imamo v Sloveniji tudi številne oblike neposredne demokracije, ki se lahko uveljavljajo pred odločanjem v DZ.

Matej Tonin (NSi): »Referendumi so se prevečkrat zlorabljali za politične blokade.«

Jože Tanko (SDS): »V SDS podpiramo spremembo referendumskih pravil, v nasprotnem primeru izgubljamo kot država, ker si dvigujemo stroške in krnimo mednarodni ugled našemu gospodarstvu in blagovnim znamkam in tistim gospodarskim družbam, ki se šele uveljavljajo. Že zdaj smo to izmikanje drago plačali.«

»Fiskalno pravilo in referendumska ureditev sta dvojček - v prvem, v katero smer naj se giba načrtovanje javnih financ, v referendumu pa so določene izjeme, kdaj referendum ni mogoč. Fiskalno pravilo najprej zaveže vlado pri pri pripravi proračuna, pri referendumu pa omejuje državljane, da ni bi ravno o čemer koli odločali.«

Menil je tudi, da brez teh sprememb nobena vlada nima dovolj dobrih varoval za izvajanje predvsem proračunskih, pa tudi nekaterih drugih politik države. Zato je dogovor po njegovih besedah pomemben, ker bo vladi Alenke Bratušek kot prvi vladi omogočil, da bo dejansko vladala in bo imela v rokah mnogo močnejše instrumente kot katerakoli vlada pred tem.

Ljubica Jelušič (SD): »Bonitetne ocene Slovenije so se znižale, ko ni bila sprejeta pokojninska reforma, o kateri smo odločali na referendumu.«

K spreminjanju ustave so v SD pristopil zaradi ugotovitve, da se je zakonodajni referendum sprevrgel v obliko političnega obračunavanja. Ocenili so, da mora pobuda za zakonodajni referendum ostati v rokah državljanov, politične sile pa naj se »za svoj prav« borijo v svojem demokratičnem okviru, je menila Jelušičeva.

Dodala je, da ustava daje »trdnejša sidra« ustavnemu sodišču pri sprejemanju odločitve glede razpisa zakonodajnega referenduma.

Katarina Hočevar (DL): »Referendum dajemo v roke volivcem. Je bolj demokratičen. Referenduma ne bodo mogli več zahtevati poslanci ali državni svet.«

Mihael Prevc (SLS): »Referendum ostaja najvišji institut demokratične države oziroma močno orodje ljudstva. (...) Ljudska volja se v razviti demokraciji udejanja skozi volitve, referendumi pa ostajajo rezervirani za najpomembnejše teme. Ta cilj s tem zakonom nikakor ne ogrožamo.«

Marjana Kotnik Poropat (Desus): »Sedanja ureditev omogoča zlorabe v politične namene. Prek sto referendumskih zahtev in pobud v času po osamosvojitvi pa je po oceni Desusa daleč do normalnega. Prepričani smo, da spremembe ne pomenijo omejevanja demokratičnosti in neposrednega odločanja volivk in volivcev, pomenijo pa omejevanje zlorab. Zakonodajnemu referendumu se z njimi daje ustrezno legitimnost.«