Povabilo za oddajo stanovanj, čeprav zelo malo znanega

Nastanitev beguncev: Ni še jasno niti koliko bo znašala najemnina niti kakšne naj bi bile pogodbe.

Objavljeno
13. april 2016 16.00
Barbara Hočevar, M. K.
Barbara Hočevar, M. K.

Ljubljana - V javnosti je zaslediti različne interpretacije, zakaj se je doslej na povabilo k oddaji stanovanja za nastanitev beguncev javilo le 29 ponudnikov. Najbrž bi se jih več, če bi bil poziv pripravljen bolj konkretno, saj zdaj potencialni najemodajalci od ministrstva za javno upravo ne izvedo praktično nič.

V »Povabilu k oddaji stanovanja v lasti fizičnih oseb v najem za potrebe premestitve beguncev«, ki ga je najti na spletni strani e-uprave, lahko preberemo, da ministrstvo išče namestitvene zmogljivosti za premeščene osebe za čas trajanja integracijskega procesa. Pojasnjujejo, da bo država sprejela 567 oseb, ki bodo pridobile status mednarodne zaščite, vlada bo najprej koristila obstoječe kapacitete posameznih upravljalcev stanovanjskih fondov in Stanovanjskega sklada RS, po potrebi pa tudi ponujene kapacitete zasebnikov, ki lahko lastniško urejeno stanovanje oddajo v najem ali brezplačno uporabo.

Zaželeno je, da so ponujena stanovanja opremljena, urejena in takoj vseljiva. Prednostno iščejo stanovanja v večjih urbanih središčih. Vloge zbirajo na ministrstvu za javno upravo, ki pa se ne zavezuje, da mora ponujeno stanovanje tudi najeti.

Vsa vprašanja brez odgovorov

»Imam večjo hišo blizu Murske Sobote. V njej sta urejeni dve stanovanji. Razmišljala sem, da bi spodnjo etažo, v kateri bi lahko bivala večja družina, oddala. Poklicala sem na ministrstvo za javno upravo, da bi se pozanimala, kako je z oddajo stanovanj za namestitev beguncev. A na nobeno od vprašanj nisem dobila odgovora,« nam je sporočila bralka iz Prekmurja. Zanimalo jo je, koliko bi znašala najemnina za stanovanje, kdo bi jo plačeval, kdo bi plačeval stroške, kdo bi ji garantiral, da bi bilo stanovanje po uporabi v takšnem stanju, kot ga je oddala, in za koliko časa bi bilo mogoče skleniti pogodbo.

»Sogovornik na telefonu, ki se ni predstavil, mi je povedal le, da nič še ni dorečeno. Da še niso pripravljene pogodbe, da še ni znano, koliko bi znašale najemnine, niti kako bi bilo stroški ali jamstvom za plačilo in za morebitno škodo v stanovanju. Rekel mi pa je, da nimajo veliko informacij in da je bila zadeva po njegovem mnenju prekmalu dana v javnost,« je ogorčena opisala bralka. Predstavnik ministrstva ji je dejal, da če jo zanima, da bi ponudila svojo nepremičnino, naj se prijavi, pa jo bodo obvestili, ko bo znanega kaj več. Bralka se za to ni odločila, saj se ji zdi tak pristop neresen. Mi smo dobili podobne odgovore, ko smo poklicali na isto telefonsko številko.


Najprej državna stanovanja

Nekoliko bolj podrobna pojasnila smo prejeli od službe za odnose z javnostmi ministrstva za javno upravo (MJU) - povedali so nam, da je edini pogoj za oddajo, da je ponudnik lastnik, večina ponudnikov pa naj bi kar sama predlagala, po kakšni ceni želi oddati. Najemnino in stroške bodo plačevali najemniki - osebe z mednarodno zaščito, ki nimajo lastnih sredstev za preživljanje, so tri leta od pridobitve statusa upravičene do denarnega nadomestila za nastanitev na zasebnem naslovu v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka.

»Ponudbe dobivamo iz različnih krajev Slovenije, vendar zaenkrat ne želimo podrobneje pojasnjevati, kje te kapacitete so. Odločitev o primernosti posamezne kapacitete bo temeljila na več kriterijih, denimo, ali je v urbanem središču, v kakšnem stanju je,« so nam odgovorili na MJU in dodali, da so prejeli ponudbe za stanovanja, hiše in tudi več stanovanj v večstanovanjskem poslopju.

Zasebna stanovanja po katerih sedaj povprašuje MJU, bodo predvidoma namenjena za ljudi, ki bodo v Slovenijo prišli v okviru načrta premestitve znotraj EU in preselitve. Do pridobitve stausta begunca bodo v azilnem domu ali njegovih izpostavah, po tem pa v integracijskih hišah in na zasebnih naslovih. Stanovanjski sklad je ponudil nekaj svojih praznih kapacitet, skupaj je 63 državnih stanovanj, ki so jih opredelili kot možne nastanitvene lokacije.

***

Foto: Mateja Kotnik/Delo

V Mušeniku slabše kot v Damasku

Črna na Koroškem – Med nepremičninami, ki so jih za namestitev beguncev zasebniki prijavili na razpis ministrstva za javno upravo, se je znašel tudi objekt z devetnajst stanovanji v Črni na Koroškem.

Čeprav so biili na občini najprej prepričani, da gre za pomoto, ker tako velikih praznih stanovanjskih objektov pri njih ni, so potem ugotovili, da gre za enonadstropno večstanovanjsko hišo ob glavni cesti pred Črno. Zgradbo iz 18. stoletja, ki je v času delovanja rudnika svinca in cinka v Mežici dajala streho nad glavo številnim rudarskim družinam in je prazna in zapuščena že skoraj desetletje, je pred kratkim pa je dobila novega lastnika.

Po naših informacijah jo je od podjetja Energija RM Janeza Pačnika, največjega lastnika Tovarne akumulatorskih baterij iz Mežice, za en evro na kvadratni meter kupila Akademija za strateške študije iz Ljubljane, med drugim znana kot predlagateljica pomilostitve Janeza Janše poleti leta 2014. V

Črni na Koroškem, kjer o namerah akademije niso bili obveščeni, pravijo, da načeloma s sprejetjem beguncev nimajo nobenih težav. Županja Romana Lesjak je povedala, da so drugačnih ljudi navajeni zaradi dolgoletnega sobivanja z otroci, mladostniki in odraslimi z motnjami v razvoju.

So pa ogorčeni, da lahko kdorkoli objekt v tako slabem stanju sploh ponudi za bivanje. »Bivalne razmere v tej hiši bi bile slabše kot v Damasku,« pravijo sosedje v Mušeniku. Akademija, ki jo zastopata Ludvik in Nataša Klavs, nima ne spletne strani ne objavljenih nobenih telefonskih številk ali elektronskih naslovov. Kljub temu nam je uspelo priti do Nataše Klavs, ki pa je na vprašanje, če se ji zdi hiša primerna za namestitev beguncev, dejala le: »V zvezi s tem ne dajem nobenih informacij«.