Tiskane izdaje
Ljubljana – V tokratni anketi Dela smo preverili, kakšno stališče imajo prebivalci Slovenije do ureditve pravice do splava, česar se je posredno dotaknil ljubljanski nadškof Stanislav Zore ob verskem prazniku 15. avgusta, ko je zagovarjal svetost življenja od spočetja. Njegove besede niso naletele na pozitiven odziv.
Sredi avgusta sta se na temo splava oglasili pravzaprav dve avtoriteti – ljubljanski nadškof Stanislav Zore in nekdanji sodnik na evropskem sodišču za človekove pravice Boštjan M. Zupančič. Prvi je v osrednji maši na Brezjah ob prazniku Marijinega vnebovzetja poudaril odgovornost do življenja vse od spočetja, drugi pa je v enem od zapisov francosko ikono boja za ženske pravice, nekdanjo ministrico za zdravje in članico francoskega ustavnega sodišča Simone Veil zaradi uzakonitve pravice do splava označil za največjo morilko vseh časov. Obe izjavi sta v slovenski javnosti zelo odmevali, a, kot se zdi, nista pripomogli k spremembi odnosa javnosti do pravice do splava, saj da je ta po večinskem prepričanju anketirancev v slovenski ustavi ustrezno urejena.
Infografika: Delo
Na vprašanje, kako si anketirani razlagajo odpiranje te teme, je malo manj kot 40 odstotkov vprašanih odgovorilo, da gre zgolj za odvračanje pozornosti od pomembnejših tem, s katerim se spopada Slovenija. Dobra četrtina vprašanih meni, da je to poskus vrnitve ideoloških tem v slovensko politiko, dobra petina pa v tem prepoznava vrnitev konservativne politike v slovenski prostor.
Infografika: Delo
Več kot 70 odstotkov sodelujočih v anketi še meni, da ideološke razprave, kakršne smo lahko zaznali v primeru ustavne pravice do splava, v prihodnji predsedniški kampanji niso dobrodošle.
Infografika: Delo
Čakata nas dva kroga volitev
V tokratni anketi Dela ugotavljamo tudi, da vstop predsednice NSi Ljudmile Novak ni prinesel bistvenih sprememb na vrhu lestvice predsedniških kandidatov.
Po slabem mesecu, ko smo objavili zadnjo raziskavo javnega mnenja, ki jo je naročila časopisna in medijska hiša Delo, lahko z novo raziskavo le potrdimo, da vse bolj kaže, da bomo imeli dva kroga predsedniških volitev. Je pa vprašanje, kdo se bo vanj uvrstil. Skoraj zanesljivo lahko računamo na predsednika države Boruta Pahorja, ki je v tokratni anketi dobil slabih 38 odstotkov podpore, za več kot polovico manj kamniški župan Marjan Šarec, predsednico NSi Ljudmilo Novak pa podpira dobra desetina anketiranih.
Infografika: Delo
Po teh podatkih bi se v drugi krog uvrstila Pahor in Šarec, a ne prezrimo, da dve največji politični stranki še nista predstavili svojih (večkrat napovedanih) kandidatov. Vstop dveh »močnih« imen v predvolilno kampanjo bi razmerja moči spremenil, saj bi to še bolj razdrobilo podporo volilnega telesa med več kandidatov. Zato tudi še ni mogoče dokončno odgovoriti, kdo bo Pahorjev največji izzivalec v drugem krogu predsedniških volitev.
Infografika: Delo
Da bosta morali SDS in SMC pohiteti z objavo imen, je več kot jasno, saj bodo predsedniške volitve čez slaba dva meseca, in sicer 22. oktobra. Opravila za izvedbo volitev so se že začela, ker že teče obdobje za zbiranje podpisov volivcev pod prijavljene kandidature. A prednost večjih političnih strank je, da jim ni treba zbrati 5000 ali 3000 podpisov, kandidaturo lahko vloži tudi deset poslancev državnega zbora, kar obe stranki zagotovita brez večjih težav.
Infografika: Delo
Datum, ki ga je določil predsednik državnega zbora Milan Brglez se večini ne zdi sporen oziroma se skoraj 55 odstotkom sodelujočih v anketi zdi primeren. Dobri tretjini je za datum volitev vseeno.
