Predlogu SDS za referendum o migrantih nasprotujejo vse stranke z izjemo NSi  

Desus: »Predlagatelji pozabljajo, da moramo spoštovati zakonodajo EU.« Grims: »Uvažanje migrantov v Evropo ni način pomoči.«


Objavljeno
22. april 2016 16.16
Š. P., STA
Š. P., STA

Ljubljana − DZ razpravlja o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o nastanitvi migrantov v Sloveniji, ki ga je v obravnavo predložila skupina poslancev SDS. Z izjemo NSi, ki predlogu ne bo nasprotovala, ga v preostalih poslanskih skupinah ne bodo podprli. Menijo, da gre za politično potezo SDS, in opozarjajo na dolžnost spoštovanja mednarodnih konvencij.

Branko Grims je v imenu predlagateljev poudaril, da je domovina dom in da imajo tisti, ki tu živijo, pravico, da odločijo, koga želijo sprejeti v svoj dom in v kakšnem številu. Kot je dejal, je bilo vse, kar se je v Sloveniji dogajalo z migranti, nezakonito in v očitnem nasprotju s schengenskimi predpisi.

Po Grimsovih besedah gre za vprašanje prihodnosti, obstoja Evrope ter vprašanje, kakšno državo hočemo zapustiti potomcem in v kakšni državi hočemo živeti. V SDS so po njegovih besedah prepričani, da je cilj, da je to država blaginje, varna in socialna država, ki bo najprej pomagala sebi in svojim ljudem, šele nato pa na pravi način tudi komu drugemu, če bo res pomoči potreben.

Treba je poiskati realen način in pomagati tako, da bo pomoč dosegla maksimalen učinek, kar pa ni »uvažanje migrantov v Evropo«, je dejal Grims in kot pravo rešitev navedel nekaj varnih območij, kamor bi usmerili ljudi in pomoč.

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je opozoril, da se predlog za razpis posvetovalnega referenduma nanaša na nastanitev migrantov, referendumsko vprašanje pa le na kategorijo prosilcev za mednarodno zaščito. Sicer pa vlada po njegovih besedah predloga ne podpira, saj meni, da problematiko ustrezno in učinkovito obvladuje v skladu z zakonodajo, interesi Republike Slovenije in ob spoštovanju mednarodnopravnih obveznosti.

V SMC in Desusu so opozorili, da je Slovenijo prešlo pol milijona ljudi brez resnih zapletov in ogrožanja varnosti državljanov ter da ni več tako imenovane balkanske poti. SDS namenoma ustvarja ozračje strahu in izrednih razmer, je poudaril Dragan Matić (SMC). Benedikt Kopmajer (Desus) pa je ocenil, da gre v prvi vrsti za politično potezo predlagateljev.

»Zdi se, da predlagatelji radi pozabljajo, da mora Slovenija spoštovati evropsko zakonodajo in zaveze, ki smo jih sprejeli v EU,« je dejal Kopmajer. Matić pa je podobno dejal, da je predlog nepotreben, nedorečen in v nasprotju s temeljnimi mednarodnimi konvencijami na tem področju.

V odgovor na Matićeve navedbe je Vinko Gorenak (SDS) poudaril, da je tudi Avstrija sprejela odločitev o številu prosilcev za azil, ki jih bo na leto sprejela, in da so tovrstno zakonodajo sprejele vlade Poljske, Češke, Slovaške in Madžarske. Pri tem je ocenil, da slovenska vlada pri teh vprašanjih »klečeplazi pred Brusljem«, zato je čas, da svoje pove ljudstvo.

V SD menijo, da bi bilo korektno, da bi predlagatelji pojasnili, o kakšni številki je govor. Sicer pa predloga za referendum po besedah Bojane Muršič ne morejo podpreti, ker ne morejo podpreti referendumske kampanje, ki bi sledila, »v kateri bi glede na dogodke izpred mesecev za davkoplačevalski denar potekala povsem politična kampanja, ki bi se lahko izrodila in bi prešla k spodbujanju sovraštva, rasizma in nasilja«.

Za ZL je po besedah Mateja T. Vatovca predlog za referendum jasen dokaz, da SDS nima nobenih zadržkov pri svojih naskokih na oblast, referendumska pobuda pa zanje ni nič drugega kot širjenje ksenofobije in sovraštva. Referendum »o tem, koliko ljudem, ki bežijo pred vojno in pred skoraj zagotovo smrtjo«, je nedopusten, je dejal Vatovec, ki je bil obenem kritičen tudi do slovenske vlade in evropske politike. Dogovor EU-Turčija in zaprtje grško-makedonske meje se ne bi smela zgoditi, je med drugim poudaril.

Da predlogu za razpis referenduma ne bodo nasprotovali, pa je v imenu NSi napovedal Jernej Vrtovec. Poudaril je, da gre za vprašanja, ki so še kako povezana z našo prihodnostjo in identiteto. Vprašanje migrantov je tesno povezano z vprašanjem varnosti države in njenih državljanov in »kljub trenutnemu zatišju ne smemo spati«. Očitno pa tudi v prihodnje ne moremo računati na aktivno skupno evropsko strategijo spopadanja z migracijami, je ocenil poslanec.

Franc Laj iz poslanske skupine nepovezanih poslancev pa je pozval, da se zdaj, ko je še čas, izkoristijo tudi druge možnosti in se pregreto ozračje umiri v dobrobit vseh. Pomembno vlogo lahko po njegovem mnenju odigra lokalna skupnost, ki je prva poklicana, da izrazi svoje mnenje.