Pri mučenju živali je politična volja kmalu usahnila

Čeprav je kar 62 poslancev podpisalo osnutek za spremembo kazenskega zakonika, ta ni preživel niti prve parlamentarne ovire.

Objavljeno
09. maj 2016 16.13
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar
Ljubljana − Kar 62 poslancev se je podpisalo pod predlog spremembe kazenskega zakonika, s katerim bi mučitelje živali bistveno strožje kaznovali, kot jih lahko zdaj, razširili pa bi tudi nabor dejanj, ki bi bila po novem kazniva. A bo vse ostalo le na papirju.

»Zelo smo razočarani, predvsem nad strankami, ki so izrazile podporo, naredile vse, da so lepo izpadle v medijih, potem pa so si premislile,« se je odzvala Lara Koren, direktorica Zavoda Pit, ki je bil pobudnik poostrene zakonodaje, s katero so upali, da bodo ustavili tudi pasje borbe.

Predlog spremembe kazenskega zakonika je v začetku marca vložila ZL, s sodelovanjem SMC, SD, Desusa in skupine nepovezanih poslancev − kot jasno sporočilo, da so vse oblike mučenja živali nesprejemljive, zato bodo tudi ustrezno sankcionirane. Predlagali so, da se kot mučenje opredeli tudi spolna zloraba, organizacija in sodelovanje pri borbah živali ter zanemarjanje živali, ki povzroča pogin ali hude poškodbe; kot kaznivo dejanje bi prepovedali selektivno vzrejo in prodajo živali za borbe. Organizacija živalskih bojev pa bi bila opredeljena kot najhujša oblika kaznivega dejanja, za katero sta bili predvideni denarna kazen in do pet let zapora. Določili bi tudi štiri nove varnostne ukrepe: odvzem živali, prepoved posedovanja živali, prepoved stikov z odvzeto živaljo in prepoved lastništva živali.

(Ne)sorazmernost dejanja in kazni

Vendar je vse ostalo pri načelnih dobrih namenih, konkretna pot novele kazenskega zakonika pa se je končala na parlamentarnem odboru za pravosodje. Že prej je nestrinjanje z njim izrazila vlada, ki je v svojem stališču med drugim izpostavila, da so se kazni za mučitelje zaostrile že leta 2011, ko so kazen za surovo ravnanje z živaljo dvignili s šestih mesecev na največ leto zapora, za mučenje več živali ali kruto povzročitev pogina živali pa z največ enega na dve leti zapora. To zvišanje naj bi po mnenju vlade upoštevalo načelo sorazmernosti glede primerjave s kaznimi, predpisanimi za druga kazniva dejanja. Navedli so, da nekaterih predlaganih rešitev v praksi ne bi mogli izvajati, nekatera bi lahko vodila celo do neskladja z ustavo.

Tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora je opozorila na številne pomanjkljivosti. Med drugim na nesorazmernost med kaznivim dejanjem in kaznijo, ki naj bi odražala hierarhijo vrednot, ki velja v družbi. Za primerjavo − tri leta zapora, kolikor so predlagatelji zakona »ovrednotili« temeljno kaznivo dejanje mučenja živali, ko jo stori oseba, ki surovo ravna z živaljo, jo spolno zlorabi ali na drug način povzroča trpljenje, je predvidena kazen za, na primer, posebno hude telesne poškodbe osebe, storjene na mah ali iz malomarnosti, detomor, povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, ki ima za posledico hudo telesno poškodbo. Za kvalificirano obliko kaznivega dejanja mučenja živali so hoteli kazen povišati do pet let zapora. Enaka kazen pa je predpisana za članstvo v hudodelski združbi za izvrševanje kaznivih dejanj genocida in hudodelstva zoper človečnost, povzročitev smrti iz malomarnosti, hudo telesno poškodbo, ugrabitev, surovo ravnanje z mladoletno osebo.

Naprej v milejši obliki

Vlada je predlog torej zavrnila in oblikovala svoja dopolnila − na novo inkriminira ukvarjanje z organizacijo borb živali in stav zanje ali ukvarjanje z vzrejo in vzgojo živali za borbo. Predvideva zaporno kazen do dveh let (oziroma triletno za trajno pohabljene ali pogin živali) in denarno kazen. Strožja kazen se določa tudi za dejanja mučenja oziroma trajnega pohabljanja živali, in sicer se podaljšuje z dveletne zaporne kazni na tri leta. Ta dopolnila so poslanci tudi potrdili za nadaljnjo obravnavo.

Zakaj so si premislili, smo vprašali največjo poslansko skupino SMC. Odgovorili so nam, da so k predlogu ZL pristopili iz plemenitih vzgibov in ker jim je mar za živali, da pa so že takrat pobudnike opozorili, da bi se kakšen člen utegnil pokazati kot sporen. Tedaj so tudi napovedali, da bodo upoštevali morebitne pripombe zakonodajno-pravne službe državnega zbora, kar so potem tudi storili. Po njihovem mnenju so sprejete rešitve pomemben korak naprej.

Daleč od želenega

Pri Zavodu Pit se s tem nikakor ne strinjajo. »Neki kompromis je bil dosežen, a daleč od tega, kar smo hoteli. Obstoječe kazni so preblage, da bi imele odvračilni učinek, črtali so določilo, da je spolna zloraba živali kazniva, česar sploh ne razumemo,« je ogorčena Lara Koren. Že več let opozarjajo, da je problem pasjih borb pri nas bistveno večji, kot se zdi v javnosti. V Sloveniji je najmanj 20 psarn, kjer vzrejajo pse za borbe, s prodajo teh psov in organizacijo borb se vrtijo vrtoglave vsote denarja. »Ljudje očitno ne premorejo empatije. Mi ne bomo odnehali. Vemo, zakaj se borimo, imamo zagon, saj nam je zelo dobro znano, kaj se dogaja na terenu,« je odločena Lara Koren.

Zelo razočarani so tudi pri ZL, kjer so prepričani, da bo kljub novim določilom, da bo organizacija pasjih borb in šolanje psov za boje kaznivo dejanje, pregon storilcev še naprej neučinkovit, kazni pa veliko prenizke. »Žival bo še naprej obravnavana kot predmet, zanemarjanje živali, pa čeprav ima to za posledico pogin, pa bo še naprej zgolj prekršek. Kakršnakoli oblika mučenja živali je nedopustna. V argumente vlade in koalicije, da na tem področju nimamo težav ter da je primarno urejeno kot prekršek, nikakor ne moremo privoliti,« so se odzvali pri ZL.