Tiskane izdaje
Ljubljana − Na slovesnosti v četrtek, 13. julija, bo v središču glavnega mesta Slovenije uradno odkrit spomenik, ki bo prebivalce Slovenije spominjal na vse žrtve (brez ideoloških predznakov) vojn na slovenskem ozemlju. Spomenik bo postal del uradnega protokola ob obisku tujih državnikov.
Novi spomenik v centru Ljubljane na Kongresnem trgu uradno ni spomenik spravi, ampak bo uradno označevan na podlagi zakona o vojnih grobiščih iz leta 2009 kot spomenik »vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam na območju Republike Slovenije«. Ideja zanj je v Sloveniji zorela več desetletij, od začetka osemdesetih let, ko se je v slovenski javnosti začelo čedalje glasneje govoriti o zamolčanih medvojnih in povojnih pobojih.
Na začetku slovesnosti bo predsednik republike Borut Pahor položil venec v spremstvu delegacije, v kateri bo ves državni vrh (predsednik vlade Miro Cerar, predsednik državnega zbora Milan Brglez, predsednik državnega sveta Mitja Brvar, načelnik generalštaba Slovenske vojske generalmajor Andrej Osterman in generalni direktor Policije Marjan Fank).
Skromno in pietetno
Na spomeniku bo spomin na žrtve, kot je bilo določeno s zakonom, oznanjal verz Otona Župančiča: Domovina je ena nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt. Borut Pahor bo imel po položitvi venca krajši govor, v katerem bo, če sklepamo iz dosedanjih govorov, spomnil na pomen sprave v slovenskem narodu, ki naj kljub razlikam pozabi na sovraštvo.
Slovesnost bosta zaznamovali dve pesmi: Ko mene več ne bo Saša Fajona in Draga Misleja - Mefa v aranžmaju Ambroža Čopija ter Slovenec sem Jakoba Gomilška na glasbo Gustava Ipavca. Ob koncu slovesnosti bo imel ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore krajšo molitev.
Po informacijah iz urada predsednika republike bo celotna prireditev potekala skromno in pietetno, trajala bo dobrih 25 minut. Nanjo niso nikogar posebej vabili, pridejo pa lahko vsi, ki menijo, da je tako prav.
Politično idejo spomenika sprave so izpeljali štirje arhitekti mlajše generacije Mojca Gabrič, Rok Žnidaršič, Žiga Ravnikar in Samo Mlakar, njihova ideja je bila izbrana na javnem natečaju leta 2015.
