Proti prodaji državnega premoženja

Cos meni, da predviden državni holding omogoča nepregledne postopke in vabi »k zlorabam in korupciji.«

Objavljeno
01. avgust 2012 17.28
Mario Belovič, notranja politika
Mario Belovič, notranja politika
Ljubljana - Zveza civilnodružbenih organizacij Slovenije (CoS) je komisijo za preprečevanje korupcije, računsko sodiče, vrhovno državno tožilstvo in poslance danes pozvala, naj se aktivno vključijo v zakonske predpise, ki bodo zagotovili odgovorno ravnanje države in lokalnih skupnosti s svojim premoženjem.

V zvezi zahtevajo, naj vlada umakne odlok o ravnanju s stvarnim premoženjem države za leto 2012, s katerim želi vladajoča koalicija prodati ali zamenjati državno premoženje v vrednosti skoraj 150 milijonov evrov. Razlog za takšen poziv je, da odlok, po oceni zveze, omogoča nepregledne postopke in vabi »k zlorabam in korupciji.«

Soustanoviteljica zveze in nekdanja poslanka SD Julijana Bizjak Mlakar opozarja, da so pri številnih stavbah, ki jih želi prodati ali zamenjati država tržne orientacijske vrednosti opredeljene prenizko, ponekod le na desetino vrednosti, ki jo navaja geodetska uprava. Pri prodaji z neposrednimi pogodbami je po njenem zaskrbljujoče, da so kupci za prodajo že vnaprej dogovorjeni z ministrstvi, ni pa predvidenih licitacijskih postopkov. »To omogoča politično in druge vrste korupcije ter zlorabe javnega premoženja,« pravi Bizjak Mlakarjeva.

Ob tem po njenem vlada ni ugotovila niti ali bi stavbe morebiti lahko porabili kako drugače; ministrstvo za obrambo recimo prodaja več stavb, ki bi lahko bile primerne za dijaške domove, zdravstveno oskrbo ali oskrbo starejših.

Predsednica društva Integriteta Simona Habič meni, da je pomembno, da je vsak posamezen postopek prodaje transparenten. »V tem trenutku transparentnega procesa ni.« Zvezi se zdi sporen tudi način, kako se je koalicija lotila oblikovanja Slovenskega državnega holdinga. Predsednik sindikalne konfederacije Pergam Janez Posedi svari, da cilj oblikovanja holdinga ni, kako izboljšati upravljanje države s korporativnim premoženjem, temveč bi vlada z njim rada krpala javne finance. »To je problematično, ker je treba to urediti sistemsko in s strukturnimi posegi, ne pa z razprodajo,« pravi Posedi.