Prvi predlog: na začetku bolezni brez boleznine

Poglavitni zakon zdravstvene reforme bo pripravljen do konca maja, napoveduje ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc.

Objavljeno
19. maj 2016 19.45
Posodobljeno
20. maj 2016 06.00
finance
Milena Zupanič
Milena Zupanič

Kakšna bo zdravstvena reforma, ki jo od nas pričakuje tudi Evropska komisija v svojih priporočilih, je še neznanka. Sprejem poglavitnega zakona – o zdravstvenem varstvu in zavarovanju – načrtuje ministrica za zdravje še letos. A prve ukrepe je predlagal minister za finance. Kakšne?

Različna pričakovanja znotraj vlade

Po naših informacijah imata dva ključna ministra za zdravstveno reformo povsem nasprotna pričakovanja. Minister za finance Dušan Mramor menda pričakuje od zdravstva v nekaj letih okoli 300 milijonov prihranka, ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pa mu tega ne more zagotoviti oziroma opozarja, da bo denar, če ga bo privarčevala v zdravstvenem sistemu, treba porabiti drugje. To nesoglasje v domačih logih mede Evropsko komisijo, ki v svojem priporočilu Sloveniji za leto 2016 ni razločno napisala, v katero smer naj reforma gre. S tem je Sloveniji sicer pustila vrata bolj odprta za lastne odločitve, hkrati pa tudi za večje lastne zdrahe. Prva se napoveduje v gradivu, ki ga je vladi posredoval Mramor glede bolniških odsotnosti z dela v okviru Poročila o pregledu izdatkov s predlogi nabora možnih rešitev s finančnimi posledicami 2017-2020.

Razbremenitev delodajalcev

Po tem predlogu bo lahko zaposleni na bolniškem staležu največ 12 mesecev. Zdaj je bolniška neomejena in je 44 oseb na bolniški več kot pet let, rekorder osem let. Po šestih mesecih bi bilo obvezno sprožiti postopek za oceno invalidnosti. Pričakuje se, da bi približno polovico ljudi prešlo med invalidske upokojence. S tem bi zdravstvena blagajna (ZZZS) privarčevala 31 milijonov evrov na leto, večji del izdatkov bi prevzela pokojninska blagajna. Drugi del predloga je uvedba čakalnih dni za bolniška nadomestila. Ob virozi bi na primer prva dva ali tri dni ostal bolnik doma, a ne bi dobil nobenega nadomestila, torej nič denarja. Ukrep bi razbremenil delodajalce, ki plačujejo prvih 30 dni bolniške odsotnosti. Tretji del predloga je razmislek o uvedbi zasebnega zavarovanja za plačilo bolniške odsotnosti.

Ministrica za zdravje je že pred časom ustanovila projektno skupino za prenovo poglavitnega reformnega zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju (ZZVZZ), ki bo celovito prenovila tudi področje pravic in preučila ustreznost spremembe boleznin. V gradivu za vlado Kolar Celarčeva napoveduje, da bo ZZVZZ pripravljen za javno razpravo do 30. maja, na vlado ga bo poslala septembra.

Dolgotrajna oskrba še letos

Kakšna bo nadaljnja dinamika reforme in drugih ukrepov v zdravstvu, preberemo v resoluciji Skupaj za družbo zdravja 2015-2025, ki jo je državni zbor sprejel marca. Napoveduje pripravo in sprejem kar 110 analiz, poročil, strategij, akcijskih načrtov, protokolov, smernic, evalvacij, kriterijev, pa tudi sedem spremenjenih in štiri povsem nove zakone.

Povsem nov bo zakon o dolgotrajni oskrbi, predviden za letos. Gre za pomemben zakon, ki ga ima Slovenija pripravljenega že petnajst let, a ni nikoli imela politične volje za sprejem. Povezan je z dodatnim denarjem za pomoč obnemoglim starostnikom pri vsakodnevnih opravilih. Tudi Evropska komisija se v priporočilih precej ukvarja z dolgotrajno oskrbo. Slovenija bo namreč po deležu starejših od 65 let leta 2060 četrta država na svetu; imela bo kar 38 odstotkov starih.

Novi bodo še zakoni za ureditev poslovodenja vzdravstvu (2018), o zdravilstvu (tudi 2018) in za krepitev zdravja (sprejetje do 2025). Zanimivo je, da resolucija predvideva reševanje akutnih težav zdravstva – vzpostavitev novih obračunskih modelov za financiranje izvajalcev v zdravstvu – šele leta 2021, nagrajevanje po uspešnosti pa leta 2025. Evropska komisija pričakuje za leto 2016 večjo stroškovno učinkovitost zdravstva, izboljšanje upravljanja bolnišnic, spremljanje kakovosti, razvoj modela plačil bolnišnic po skupinah podobnih primerov, več skupnih javnih naročil.

Denarja je premalo

Samo Fakin, v. d. generalnega direktorja ZZZS, meni, da potrebuje zdravstvo več in ne manj denarja: »Zdaj čaka med 220 in 250 tisoč ljudi na zdravljenje, za kar rabimo dodatnih 100 do 150 milijonov evrov. Zaradi starajočega prebivalstva in napredka medicine pa bi morali še dodatno povečati delež BDP za zdravstvo, in sicer za 0,3 do 0,5 odstotne točke do leta 2020, to je še približno dodatnih 150 dodatnih milijonov evrov na leto. Še 300 milijonov bo potrebnih za dolgotrajno oskrbo. Zdravstveno službo je nujno reformirati: specializirati bolnišnice, uvesti nacionalne standarde, spremljati kakovost in določiti mrežo.«