SD: Ustavno sodišče prepustilo šolski sistem presoji zasebnih interesov

V SMC in Desusu odločitev sodišča spoštujejo, v SD in Zaab kritični, NSi in SDS zadovoljni, ZL brez odziva.

Objavljeno
06. januar 2015 17.38
Irma Kuntarič Hribar
Ni. Č., Delo.si
Ni. Č., Delo.si

Ljubljana - Na današnjo odločitev ustavnega sodišča, ki zahteva izenačitev financiranja državnih in zasebnih osnovnih šol, se odziva tudi politika. Vendarle so poslanci tisti, ki bodo morali v roku enega leta sprejeti primeren zakon.

V SMC so v prvem komentarju odločitve kratki in pravijo le, da jo spoštujejo.

V Desusu po besedah vodje strankine poslanske skupine Franca Jurše o odločbi ustavnega sodišča še niso razpravljali, sam pa pravi, da v stranki načeloma spoštujejo vse odločbe ustavnega sodišča. »Mislim, da tudi v tej zadevi ne bo drugače,« napoveduje, povzema STA.

»V NSi smo veseli odločitve ustavnega sodišča. Prav je, da se šolski programi financirajo ne glede na to, ali jih izvaja zasebna ali javna šola. Vsi državljani, zlasti pa starši, morajo imeti možnost kvalitetne izbire,« so zapisali.

V SDS pozdravljajo odločitev, saj da imajo tako »končno vsi vsi slovenski šoloobvezni državljani enake pravice. Programi zasebnih šol so dobrodošla popestritev izobraževalnih možnosti,«so dejali v stranki. Prav tako so zadovoljni z prihodnjo razbremenitvijo staršev, ki so bili doslej v neenakem položaju.

V ZL še brez odziva.

SD in Zaab kritični

Socialni demokrati (SD) obžalujejo odločitev ustavnega sodišča. »Menimo, da pet ustavnih sodnikov ni načelo le temeljev kakovostnega in ideološko neobremenjenega sistema vzgoje in izobraževanja, ampak je zamajalo socialno državo kot tako,« so zapisali.

Prepričani so, da je šolska politika kakovostna in dovolj skrbna, kar se je doseglo tudi z mrežo šol, ki jo sooblikujejo zasebni zavodi s koncesijo. »Na ta način država izpolnjuje svojo dolžnost, ki jo narekuje 57. člen ustave, saj omogoča dostop do brezplačnega osnovnošolskega izobraževanja v javni mreži šol«. Zdaj menijo, da bi se to utegnilo spremenili, saj da je »US prepustilo šolski sistem presoji zasebnih interesov«.

Da se na široko odpira prostor zasebnemu šolstvu oziroma privatizaciji javnega sektorja izobraževanja menijo tudi v Zaab. »Nikoli ne bom glasoval za privatizacijo javnega šolstva, na način, kot si ga predstavlja ustavno sodišče,« je poudaril vodja poslanke skupine Jani Möderndorfer.

»Ustavno sodišče negira odločitev iz leta 2001«

Tako SD kot Zaab menita, da ustavno sodišče negira prejšnjo odločitev iz leta 2001, ko je navedlo, da razlikovanje v deležu financiranja javnih in zasebnih šol, ni ustavno sporno. Ustavni sodniki so takrat med drugim zapisali, piše Zaab: »Pomislek, da so starši otrok, ki pošljejo otroke v zasebne šole in morajo plačevati šolnino, v neenakopravnem položaju v primerjavi s tistimi, katerih otroci obiskujejo javne šole, pa z vidika Ustave ni utemeljen. Zakonodajalčeva odločitev, da država financira v celoti le javne šole, v katere lahko vpišejo svoje otroke vsi starši, je v polju njegove presoje in zato ni v nasprotju z Ustavo.«

V SD so opozorili tudi na stališče Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Belgian linguistics, ko je menilo, da država ni dolžna niti ustanavljati niti financirati zasebnih šol, ne sme pa preprečiti oziroma ovirati njihovega ustanavljanja in delovanja. so zapisali. »Stališču, da država ni dolžna subvencionirati zasebnih izobraževalnih institucij, je pritrdila tudi Evropska komisija za človekove pravice z utemeljitvijo, da ni mogoče zahtevati javnofinančne podpore države izobraževalni ustanovi, ki služi partikularnim religioznim ali filozofskim verovanjem oziroma prepričanjem, nobena država pa take dolžnosti nima,« še pišejo v SD.