Tiskane izdaje
Ljubljana - SD bo predvidoma v sredo vložila predlog za začetek postopka ustavne spremembe o financiranju javnega šolstva, čeprav za zdaj za spremembo nima zagotovljene potrebne dvotretjinske večine v državnem zboru, ki jo potrebuje za ustavno spremembo.
Pod zahtevo za začetek postopka so 26 podpisov (za začetek postopka je potrebnih 20) prispevale Desus, ZL in Zaab, medtem ko podpore SMC, SDS, ter NSi nimajo.
Da ustavni spremembi o financiranju javnega šolstva nista naklonjeni SDS in NSi, je bilo znano, danes pa so tudi iz največje vladne stranke sporočili, da se pod pobudo ne bodo podpisali. Je pa vodja poslanske skupine Simona Kustec Lipicer v izjavi novinarjem zagotovila, da bodo konstruktivno sodelovali, če bodo postopki za ustavno spremembo sproženi. V SMC namreč ocenjujejo, da je predlagana dopolnitev ustave v nasprotju z 20. točko obrazložitve odločbe ustavnega sodišča. Vsebinsko bodo po njenih besedah svojo odločitev pojasnili v nadaljnjih postopkih.
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je v izjavi novinarjem napovedal, da bodo s pobudo, ki da je »več kot upravičena,« nadaljevali. Z ustavno spremembo želijo razmejiti javno in zasebno šolstvo, pri tem pa ne ogroziti zasebnega šolstva. Po njegovih besedah je treba financiranje zasebnega šolstva urediti z zakonodajo. Javno šolstvo je tisto, ki mora biti kakovostno in dostopno vsem, zasebno šolstvo pa je lahko po Hanovih ocenah »relativno dobra zadeva, vendar pa ima možnost tudi drugačnega financiranja, ne le iz državnega proračuna«.Han obžaluje, da je največja koalicijska stranka »v tej fazi obupala«, vendar pa upa, da jih bodo na ustavni komisiji prepričali.
Tudi v SDS pobude SD za spremembo ustave ne podpirajo. Po besedah poslanca SDS Andreja Čuša jo ocenjujejo kot izigravanje odločitve ustavnega sodišča in veljavne zakonodaje. »Če bi v SD imeli čiste in jasne namene, bi večjo podporo javnemu oz. ukinjanju zasebnega predlagali tudi na drugih področjih, kot denimo v zdravstvu,« je v izjavi novinarjem ocenil Čuš. Po mnenju NSi je prav, da imajo starši izbiro pri šolanju otroka. Zasebne šole, v katerih se sicer financira program in ne materialni stroški, so po besedah predsednice Ljudmile Novak v veliki manjšini, obiskujejo pa jih otroci davkoplačevalcev. V Sloveniji je po njenem mnenju premalo zasebnih šol, da bi bila lahko tudi večja konkurenčnost. »Ne vem, zakaj bi sploh podpirali takšno nazadnjaško pobudo. Slovenija je članica EU, kjer je poleg javnega tudi zasebno šolstvo zelo pomembno. Mi pa bi ga s tako pobudo želeli povsem uničiti,« ocenjuje Novakova.
