SDS z ustavno pritožbo zoper Cerarja

Miro Cerar zavrača predlog ustavne obtožbe, pravi, da je neutemeljen in da gre za politikantstvo Janše in SDS.

Objavljeno
15. november 2017 12.40
Spoznajte Ahmada
Be. B., STA, Šp. B.
Be. B., STA, Šp. B.

Ljubljana - V SDS se glede vložitve ustavne obtožbe sklicujejo na 119. člen ustave, ki določa, da lahko DZ predsednika vlade ali ministre pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij. Predsednik vlade Miro Cerar je po prepričanju SDS zlorabil svoj položaj v primeru sirskega begunca Ahmada Shamieha. Po oceni poslanca SDS Vinka Gorenaka Cerar s tem, da je dosegel neizvršitev zakonite odločbe, storil kaznivo dejanje, ki ga je treba preganjati

Gorenak je na današnji novinarski konferenci opozoril, da je ministrstvo za notranje zadeve v primeru omenjenega begunca izdalo dokončno, pravnomočno in izvršljivo odločbo, po kateri bi moral biti deportiran na Hrvaško. »Akt, ki ga je izdalo ministrstvo za notranje zadeve, je akt, ki je izvršljiv. Ne more ga odpraviti nihče več. Ta akt je zakonit in preizkušen tudi na vrhovnem sodišču, sodišču EU in na ustavnem sodišču,« je dodal.

Po njegovem mnenju je Cerar neposredno posegel v to, da se zakonita odločba zakonitega organa ne izvrši. »Predsednik vlade je s tem po našem mnenju naredil dejanje, ki ima vse znake zlorabe položaja,« je dejal. Tako dejanje je, kot je poudaril, treba preganjati. Povedal je tudi, da ne izključujejo možnosti vložitve kazenske ovadbe proti Cerarju, zaenkrat pa bodo proti predsedniku vlade vložili ustavno obtožbo.

Cerar obtožbo zavrača

Premier Miro Cerar je dejal, da je ustavna obtožba povsem neutemeljena, saj nikoli ni kršil ne zakona ne ustave. »Očitno gre tukaj za nov politikantski manever Janeza Janše in njegove stranke SDS. Potem ko v desetih interpelacijah ni bil uspešen, sedaj še poskuša še z ustavno obtožbo diskreditirati vlado in mene kot predsednika vlade,« je povedal Cerar. Dodal je, da s tem SDS očitno želi dodatno ovirati delo v sklepnem delu njegovega mandata, na kar pa premier ne pristaja.

Matevž Krivic: Ne drži

Nekdanji ustavni pravnik Matevž Krivic je v elektronskem sporočilu, ki ga je naslovil na Delovo uredništvo, zapisal, da tako Miro Cerar kot Milan Brzglez pri tem nista opozorila na pravico, za katero ima Slovenija pravno podlago v dublinski uredbi, in sicer da lahko sama kadarkoli sprejme pristojnost za odločanje o Ahmadovi prošnji za azil in ga ne vrača na Hrvaško. »Še vedno, nobena dosedanja sodba v tej zadevi tega ne preprečuje,« je v zapisu Krivic opozoril, da izjave o (ne)spoštovanju sodb sodišč v primeru Ahmada Shamieha ne držijo.


V samostojni Sloveniji so bili doslej aktualni trije predlogi ustavne obtožbe, a noben še ni prišel do presoje ustavnih sodnikov. Pobudnik vseh je bila stranka SDS. Foto: Blaž Samec/Delo

Postopek zoper premierja

Poslovnik DZ določa, da lahko najmanj deset poslancev predlaga državnemu zboru, da obtoži predsednika vlade pred ustavnim sodiščem. Na zahtevo DZ nato mnenje o predlogu obtožbe premiera poda predsednik republike. DZ o obtožbi odloča z večino glasov vseh poslancev, in sicer najpozneje v 60 dneh po vložitvi predloga. Če odločitve v tem roku ne sprejme, pa se šteje, da je predlog zavrnjen.

Če je sklep o obtožbi sprejet, ga v skladu z zakonom o ustavnem sodišču predsednik DZ pošlje predsedniku ustavnega sodišča. Sklep mora vsebovati opis zatrjevane kršitve ustave oziroma hujše kršitve zakona in predlog dokazov o tej kršitvi. Predsednik vlade lahko na obtožbo odgovori.

Ustavno sodišče nato opravi javno obravnavo. Z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov lahko odloči, da obtoženi začasno, do končne odločitve ne sme opravljati svoje funkcije. Če ustavno sodišče ugotovi, da obtožba ni utemeljena, z odločbo oprosti obtoženega.

V primeru, da ustavno sodišče ugotovi kršitev ustave ali hujšo kršitev zakona, z odločbo ugotovi utemeljenost obtožbe, lahko pa odloči tudi, da predsedniku vlade preneha funkcija. Tudi odločitev o utemeljenosti obtožbe in odločitev o prenehanju funkcije sprejme ustavno sodišče z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov.

DZ lahko ustavno obtožbo sprejme tudi zoper ministra ali predsednika republike, je pa v primeru slednjega potreben predlog, ki je podprt s podpisi najmanj 30 poslancev.