Si lahko privoščimo takšen javni sektor?

Ljubljana – Za rast stroška javnega sektorja ni kriva zgolj rast plač, ampak tudi števila zaposlenih. Čeprav sindikati protestirajo zaradi slabih razmer in prav zaradi tega zahtevajo višje plače, podatki kažejo, da so se ravno tisti, ki zahtevajo višje plače, kadrovsko najbolj okrepili.

Število zaposlenih v javnem sektorju se je hitro povečalo predvsem v zadnjih dveh letih, ko je začel popuščati nadzor. Po podatkih ministrstva za javno upravo je bilo novembra že skoraj 178.000 javnih uslužbencev, kar je šest odstotkov več kot pred tremi leti. Vsi sicer niso bili polno zaposleni. Po delovnih urah (torej 40-urnem tedenskem delovniku) ima javnih sektor 166.137 zaposlenih, kar je tudi dobrih pet odstotkov več kot pred tremi leti.

Ob sedanji povprečni plači javnega sektorja, ki znaša 1880 evrov, znaša masa bruto plač dodatno zaposlenih 237 milijonov evrov na leto. Za primerjavo: država je za drugo največjo banko v Sloveniji NKBM leta 2016 prejela 250 milijonov evrov kupnine.

Masa plač javnega sektorja se bo sicer letos, zaradi dogovorov, sklenjenih s sindikati v preteklih dveh letih, še povečala, ne gleda na število zaposlenih. Zdaj je okoli desetino večja kot na začetku mandata te vlade.

Največ se je zadnja tri leta zaposlovalo prav v zdravstvu in šolstvu, kažejo podatki ministrstva za javno upravo. Torej v sektorjih javne uprave, ki najglasneje zahtevajo izboljšanje razmer in višje plače. Število zaposlenih v zdravstvenih javnih zavodih se je v treh letih povečalo za skoraj desetino oziroma za 3321.

(Za povečavo kliknite na infografiko.)

Šest odstotkov več zaposlenih je tudi v izobraževanju, kar pomeni skoraj štiri tisoč več učiteljev, profesorjev in drugih delavcev v vzgojno-izobraževalnih ustanovah.

Skoraj desetino več zaposlenih je tudi v javnih zavodih s področja socialnega varstva, ki med drugim vključuje domove upokojencev.

Proporcionalno so se kadrovsko v zadnjih treh letih nadpovprečno okrepili tudi zavodi s področja kulture, kjer se je dodatno zaposlilo skoraj 500 kulturnikov.

Proporcionalno so se sicer kadrovsko najbolj okrepili javni zavodi za turizem, kjer se je število zaposlenih skoraj podvojilo. Poleg osmih na novo ustanovljenih zavodov s približno 80 zaposlenimi so tudi preostali zavodi za razvoj turizma, skupaj jih je več kot 30, izdatno okrepili svoje vrste.

A tudi delovna ekipa na ministrstvih je opazno večja kot pred tremi leti. Podatek sicer zajema tudi policijo, finančno upravo in vojsko, zato je po številu zaposlenih to tudi tretji največji del javnega sektorja, ki pa ima 847 več zaposlenih kot na začetku mandata zdajšnje vlade.

Nekaj manj kot pred tremi leti je zdaj zaposlenih na upravnih enotah. Pa tudi v javnih skladih na ravni države, kot kaže, (še) niso nadomestili tistih, ki so odšli. Po številu je največji med njimi Javni sklad RS za kulturne dejavnosti z več kot sto zaposlenimi, skupno pa je na ravni države sedem skladov, med drugim Eko sklad, sklad za razgradnjo Neka in Stanovanjski sklad RS.

Po podatkih ministrstva za javno upravo (MJU) so kadrovsko siromašnejši le javni zavodi s področja kmetijstva. Pri vseh pa je treba opozoriti, da je bilo v zadnjih treh letih tudi nekaj premestitev med skupinami proračunskih uporabnikov.

Za mnenje o rasti javne uprave smo seveda povrašali tako sindikate, kot tudi predstavnike gospodarstva. Mnenja pa so - pričakovano - diametralno nasprotna:

Bojan Ivanc, GZS

Foto: Leon Vidic/Delo

Gospodarska konjunktura, razgraditev Zujfa in večje zaposlovanje v različnih institucijah sektorja države so vplivali na povečanje števila zaposlenih in na dvig povprečne plače v sektorju država. Navedena dinamika je nevzdržna in deloma neprimerna, saj država omejuje razvoj zasebnega sektorja v dejavnostih, kot sta zdravstvo in šolstvo. Sistem, v katerem mora čedalje manj aktivnega prebivalstva ustvarjati sredstva za rastoče skupine upokojenih, zaposlenih v javnem sektorju in še vedno visoke številke brezposelnih, preprosto ni vzdržen. Koliko bo skupnih dobrin med zasebnim in javnim sektorjem, ni mogoče določiti z željami in potrebami, temveč z zmožnostjo gospodarstva za njihovo financiranje.

Goran Novković, Izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov

Foto: Leon Vidic/Delo

Glede na rast plač in števila zaposlenih v javnem sektorju so še večje plačne zahteve absurdne, menijo v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC). Odpravo anomalij in nagrajevanje najboljših javnih uslužbencev podpirajo, vendar v okviru zdajšnjih sredstev za plače. »Plačno neravnotežje med javnim in zasebnim sektorjem je tako veliko, da bodo vsak evro več za plače v javnem sektorju zaradi nevarnosti dodatnega zadolževanja ali višjih dajatev čutili zaposleni v podjetjih, ker bo manj denarja za njihove višje plače. Nobena skupina v državi si nima pravice jemati več od trenutne zmožnosti slovenske družbe.«

Ana Jakopič, sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (SDOS)

Foto: Uroš Hočevar/Delo

Glede na potrebe prebivalstva je povečanje števila zaposlenih tako v šolstvu kot v državni upravi absolutno prenizko. To dokazujejo tudi podatki o številu dodatno zaposlenih prekarnih delavcev, denimo v šolstvu s pogodbami za določen čas zaradi projektnega financiranja, zlorabe in uporabe študentskega dela, ki v javni upravi nimajo kaj iskati. Prav tako so problematični enormno število nadurnega dela v državni upravi in stroški zdravstvenih težav in ogrožene varnosti ter učinkovitosti pri delu. Nadurno delo, ki še posebej pesti pravosodne policiste in druge zaposlene na zavodih za prestajanje zaporskih in prevzgojnih sankcij ter uslužbence Fursa, je za državljane in proračun dražje, za zaposlene pa že zdavnaj nevzdržno.

Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)

Foto: Jože Suhadolnik/Delo

Računica o odstotku zaposlenih iz opravljenih ur je neustrezna in nekorektna. Ne gre za realno število novih zaposlenih, ampak za dodatne ure že zaposlenih, ki jim jih je delodajalec sicer plačal, a je to zanj bistveno bolj ugodno kot zaposliti novega učitelja. Od začetka leta 2014 do novembra 2017 se je število zaposlenih v vzgoji in izobraževanju po podatkih Sursa s 64.249 povečalo na 67.553, torej za 5,1 odstotka. V istem obdobju se je število otrok v vrtcih, učencev v osnovnih šolah in dijakov v srednjih šolah s 328.432 povečalo na 337.203. Del povečanja je vezan na dodatne naloge, drugi del pa na povečano število otrok, zlasti v osnovni šoli. Normativi za zaposlovanje so ostali v celotnem obdobju enaki.

Jelka Mlakar, predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS)

Foto: Blaž Samec/Delo

Na podlagi mednarodnih analiz smo za obravnavo hospitaliziranih bolnikov v bolnišnicah že pred recesijo potrebovali 21,7 odstotka medicinskih sester več. V času recesije, ko je bila uveljavljena prepoved zaposlovanja, se je ta primanjkljaj kadra povečal še za štiri odstotke. Dvanajstodstotno povečanje zaposlenih na področju zdravstva torej nikakor ne pokrije potreb po kadrih, ki bi le v polni zasedenosti delovnih mest lahko zagotavljali kakovostno in varno zdravstveno nego. Poleg tega se 12-odstotni dvig nanaša na vse zaposlene na področju zdravstva, in ne samo na zdravstveno in babiško nego.

Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Pergam

Foto: Blaž Samec/Delo

Spremembe med posameznimi dejavnostmi v javnem sektorju so velike, tako z vidika normativne ureditve kot tudi z vidika obsega potreb po opravljanju storitev v posamezni dejavnosti, hkrati pa so dejavnosti tudi po vsebini izjemno različne. Ob razpravi o številu zaposlenih je treba izhajati tudi iz podatka o tem, ali se je povečala potreba po opravljanju storitev v določeni dejavnosti – denimo zaradi starajoče se družbe potrebujemo več zdravstvenih storitev, več storitev dolgotrajne oskrbe, upoštevati pa je treba tudi morebitne spremembe na zakonodajnem področju, kjer se morda zagotavljajo nove storitve ali se izvajanje določenih storitev prenaša med izvajalci.

Bistveno je tudi vprašanje organizacije dela in dejanskega števila zaposlenih.