Slovenska politika bo ukrepala

Ljubljana, Bruselj – Slovenska politika je soglasno podprla osnutek pisma, ki ga bo naša država poslala evropski komisiji zaradi neizvajanja arbitražne sodbe. Pismo vsebuje izhodišča, na katerih bo temeljila tožba Slovenije proti Hrvaški, ki zavrača uresničitev arbitraže. Evropska komisija se bo verjetno izmotavala še naprej, postopek pa se bo vlekel.

Parlamentarni odbor za zunanjo politiko je včeraj na zaprti seji soglasno podprl osnutek pisma, ki ga bo vlada prihodnji teden poslala evropski komisiji. Vsebina pisma ostaja strogo varovana skrivnost, vsebuje pa izhodišča za morebitno tožbo proti Hrvaški, če bo sosednja država vztrajala pri neuresničitvi haaške razsodbe. Po seji je predsednik vlade Miro Cerar izrazil zadovoljstvo, da »v tem pogledu ohranjamo enotnost«, in še enkrat zatrdil, da bo zaradi morebitne neodzivnosti evropske komisije naša država Hrvaško tožila pred luksemburškim sodiščem EU. Zagotovil je, da je »pismo pravno zelo dobro domišljeno«, z njegovo vsebino so se ukvarjali tako domači kot tuji pravni strokovnjaki.

Ker bo tožbo, če bo do nje prišlo, treba vložiti v času, ko bodo pri nas parlamentarne volitve ali pa bodo celo že mimo, bo vlada prihodnji teden, zato da ne bo dvomov o legitimnosti tožbe, sprejela sklep, tako Cerar, s katerim bo vlado v kateri koli sestavi zavezala k temu, da tožbo vloži.

Članica proti članici

Sprožitev postopka po 259. členu pogodbe o delovanju EU bo vnesla novo dinamiko v ukvarjanju z arbitražno razsodbo na evropski ravni.

»S slovensko pritožbo pri evropski komisiji bo Hrvaška razglašena za negativca na področju pravne države. Konstelacija je napeta: država članica proti državi članici in evropska komisija sedi med vsemi stoli,« meni Thomas Bickl, ki se na univerzi Duisburg-Essen znanstveno ukvarja s slovensko-hrvaškim sporom. Takšen postopek je izjemno redko uporabljen, pred sodiščem EU je bilo po Bicklovih podatkih le pet primerov. Nazadnje ga je sprožila Avstrija proti Nemčiji glede uvedbe cestnin, ki da so diskriminatorne do drugih državljanov EU.

Po 259. členu lahko država članica, ki meni, da druga država članica ni izpolnila neke obveznosti iz pogodb, zadevo predloži sodišču EU. Preden država članica vloži tožbo proti drugi državi, mora zadevo predložiti evropski komisiji. Tudi če se Bruselj ne bi izrekel v treh mesecih, Slovenija lahko vloži tožbo. Bickl sicer ocenjuje, da evropska komisija verjetno ne bo izrekla svojega mnenja. To pripisuje njenim taktično-političnim razlogom, saj da noče, da bi Hrvaška razumela, kot da se je komisija postavila na slovensko stran.

Evropska komisija je doslej pošiljala mešana politična sporočila, saj je tako pozivala k uveljavitvi razsodbe kot tudi omenjala, da je vprašanje dvostransko in da ga morata strani zgladiti sami. Najbolj jasno se je izrekla pravna služba evropske komisije že julija, ko je arbitražno razsodbo obravnaval komisarski kolegij. Poudarjeno je bilo, da je obveznost Unije in držav članic uresničevanje mednarodnega javnega prava, kar bi morale pokazati tudi v tej zadevi. Pravna služba je še namignila, da utegne biti zaprošena, da bo v sodnem postopku pojasnila vpliv razsodbe na pravo EU.

Po mnenju Bickla se bo evropska komisija mogoče izrekla pozneje, ko bo že potekal postopek pred sodiščem EU. Ker sta besedili slovenskega pisma evropski komisiji in same tožbe še tajni, se o vsebini lahko sklepa samo na podlagi indicev. Slovenija bo predvidoma dokazovala hrvaško kršitev pogodb in prava EU. Arbitražni sporazum se omenja tako v hrvaški pristopni pogodbi kot tudi v uredbi EU o skupni ribiški politiki v kontekstu obsega obalnih vod Slovenije in Hrvaške. Bickl meni, da se Slovenija utegne sklicevati na gospodarsko, okoljsko ali drugo škodo, ker se sodba ne izvaja.

Druga pot, predvidena v pogodbi, je, da bi evropska komisija sama začela postopek proti Hrvaški. Glede na dosedanja stališča njenih najvišjih predstavnikov takšen scenarij ni videti realističen. Dvostranska rešitev bi s slovensko sprožitvijo 259. člena postala še manj verjetna. Tudi postopki utegnejo trajati. Če bo slovensko pismo odposlano v Bruselj prihodnji teden, bo tožba lahko vložena šele junija in postopek bo trajal vsaj leto dni. »Z vključitvijo sodišča EU se mejni spor podaljšuje. Sodbe ne bo pred sredino leta,« napoveduje Bickl.