Slovenski vojaki na robu revščine

Do konca tega tedna bodo vojaki zbirali hrano za pomoči potrebne v lastnih vrstah.

Objavljeno
16. december 2013 20.45
Naj prostovoljec in pobudnik vojaške humanitarne akcije Vojaki s srcem. Ljubljana 16. december 2013.
Dejan Karba, notranja politika
Dejan Karba, notranja politika
Ljubljana – Pred kratkim izbrani najprostovoljec javne uprave vojak Matej Markovič se je odločil organizirati nekakšno vojaško različico Anine zvezdice: z akcijo Vojaki s srcem zbira hrano za pomoči potrebne – vojake. Takšnih, ki znotraj struktur Slovenske vojske potrebujejo pomoč, menda ni malo.

»Akcijo smo pravzaprav šele začeli, zato ne morem povedati, koliko pripadnikov Slovenske vojske potrebuje našo pomoč. Veliko jih je,« pravi višji vojaški uslužbenec 10. razreda Matej Markovič, ki mu je v akcijo Vojaki s srcem – potekala bo med 11. in 20. decembrom – uspelo zvabiti prav vse sindikate, ki delujejo v obrambi oziroma vojski.

Na spletni strani Slovenske vojske lahko zasledimo javno pohvalo Markoviču za njegov podvig, zaradi katerega je bil izbran za najprostovoljca v javni upravi. Zapisano je, da je s humanitarnim društvom Vztrajaj, katerega ustanovitelj je, v enem letu za tiste, ki potrebujejo pomoč, zbral okoli 70.000 evrov pomoči. O dejstvu, da pomoč potrebujejo tudi slovenski vojaki, ni ne duha ne sluha. Je pa o akciji menda obveščen načelnik generalštaba SV Dobran Božič, ki je po Markovičevih besedah »izjemno srčen človek« in je projektu obljubil vso podporo.

»Upamo, da bo humanitarna akcija prebudila odgovorne v državi in jim odprla oči, da bodo končno spregledali in videli agonijo slovenskih vojakov s plačami blizu minimalnim, s katerimi ne moremo dostojno preživljati sebe in svojih družin,« pričakuje predsednik Sindikata vojakov Slovenije Gvido Novak, ki na dejstvo, da vse več vojakov finančno ne zmore povezati začetka s koncem meseca, opozarja že lep čas.

»Ogromno nas je na robu revščine,« priznava vojak, ki noče biti imenovan. »Vojaki, podčastniki in redki častniki zapuščajo vojsko zato, da lahko preživijo družine. Redki najdejo zaposlitev v Sloveniji, večina jih gre v Avstrijo. Vodstvo SV in obrambnega ministrstva, ki se očitno sploh ne zaveda, v kakšnem stanju so njihovi pripadniki, je lahko upravičeno sram.«

Obramboslovka Maja Garb z ljubljanske fakultete za družbene vede je Markovičevo akcijo sicer pohvalila, a odločno pristavila: »To bi morala biti naloga države. Humanitarne stiske ljudi bi se morale rešiti s službami, ki so za to zadolžene.«