Sodnik Đorđević: Pahorjev izbor je politično orientiran

Miodraga Đorđevića je podprla tako vlada kot sodni svet, a ga predsednik države ni uvrstil na seznam.

Objavljeno
11. november 2015 11.49
Posodobljeno
11. november 2015 11.49
Majda Vukelić, notranja politika
Majda Vukelić, notranja politika

Ljubljana − Zaradi varstva svoje integritete kot vrhovnega sodnika in kandidata za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), predvsem pa zaradi varstva poštenosti, transparentnosti in konsistentnosti nacionalnega izbirnega postopka, se je z izjavo na poslance obrnil vrhovni sodnik dr. Miodrag Đorđević. Đorđević je namreč edini od kandidatov za evropskega sodnika, ki so dobili podporo tako vlade kot sodnega sveta, pa ga predsednik države Borut Pahor, ki je v državni zbor že poslal seznam z imeni kandidatov, nanj ni uvrstil. Na njem so sicer vrhovna sodnica Nina Betetto, odvetnik Marko Bošnjak, predavatelj na harvardski univerzi Klemen Jaklič in profesorica na univerzi v Gentu Nina Peršak.

Predsednikova samovolja

V izjavi Đorđević poudarja, da se je doslej prijavil na vse tri razpise za prosto mesto na strasbourškem sodišču, pri čemer je Pahor prva dva postopka prekinil, o čemer ni izdal odločbe, zato prijavljeni kandidati, tako vrhovni sodnik, niso imeli možnosti njegovo odločitev izpodbijati s konkretnimi ugovori. Pri tem je predsednik republike po Đorđevićevi presoji kršil zakon o predlaganju kandidatov iz RS za sodnike mednarodnih sodišč, saj se je s prekinitvijo postopka samovoljno postavil nad zakon, ki mu ne daje pravice do prekinitve postopka.

Favoriziranje določenih kandidatov

Po tretjem razpisu je Pahor v državni zbor poslal štiri imena, pri čemer je ponavljanje razpisov po mnenju vrhovnega sodnika imelo za posledico neenako obravnavanje kandidatov oziroma favoriziranje neprijavljenih ženskih kandidatk (Betettove in Peršakove) ter moškega kandidata (Jakliča). Ob prekinitvi drugega postopka je Pahor namreč dal vedeti, da si želi več kandidatk, ki bi se prijavile za ta položaj. Jaklič pa ob prijavi na drugi razpis še ni izpolnjeval pogojev, saj še ni dopolnil 40 let, ob tretjem razpisu pa jih je. Zato je Đorđević prepričan, da so Pahorja pri izvrševanju predsedniških pristojnosti »dejansko vodili neki posebni razlogi oziroma osebne preference. Na primer izbira kandidata (»skritega favorita«), ki se je, pri tem ko sta bila prekinjena dva postopka, lahko prijavil na tretjega. V takšnem kontekstu se problem ženske kandidatke pokaže kot priročen izgovor.«

Pristranskost in Patria

Predsednikov izbor po mnenju Đorđevića vzbuja resen dvom o njegovi nepristranskosti. Izbira za sodnika ESČP predstavlja vrhunec sodniške kariere. »Ne glede na to pa je predsednik republike za to funkcijo namesto dolgoletnega sodnika s 30-letnim stažem, ki je vrhovni sodnik več kot 12 let, nonšalantno izbral odvetnika (rojenega leta 1974) in predavatelja (rojenega leta 1975). Pahorjevo ravnanje je nekredibilno, saj kaže na očitno politično orientirano kadrovanje na strokovno, sodniško funkcijo.« Zato, tako Đorđević, »verjetno ni naključje, da je državnemu zboru predlagal kandidata, ki sta se kritično izrazila do odločitev rednih sodišč v zadevi Patria.«