Tiskane izdaje
Predstavniki vlade, sedmih sindikalnih central in petih delodajalskih organizacij so po dolgotrajnih pogajanjih 9. junija podpisali sporazum, v katerem so podprli spremembe zakonov o inšpekciji dela in o urejanju trga dela, v njem pa so se tudi zavezali, da bodo do 27. junija, torej do jutri, našli skupne rešitve za sporazumno prekinitev delovnega razmerja z nadomestilom.
Vendar se to zagotovo še ne bo zgodilo. Socialni partnerji so za mizo sedli že v petek in nadaljevali danes, a še brez uspeha. Predvidoma se bodo znova sestali prihodnji teden. Vsi so se danes strinjali, da dan D preložijo, niso pa določili novega.
Zadnji predlog ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je, da bi, če se delodajalec in delavec dogovorita o prekinitvi pogodbe o zaposlitvi, delodajalec izplačeval denarno nadomestilo za brezposelnost v polni višini in trajanju glede na posameznikovo zavarovalno dobo, a največ za šest mesecev. Prav izračuni, koliko konkretno bi to stalo delodajalce in koliko državo, je materija, ki jo mora ministrstvo predstaviti preostalima dvema partnerjema v prihodnjih dneh.
Nadomestila do šest mesecev
Izplačila nadomestil naj bi bila izvedena prek zavoda za zaposlovanje. Tudi če bi se delavec zaposlili pred pretekom tega obdobja, bi moral delodajalec nakazati celoten dogovorjeni znesek, čemur so delodajalci v preteklosti oporekali.
A pogajanja v začetku junija niso zastala zaradi njih, ampak zaradi sindikatov, ki se o tem do podpisa sporazuma 9. junija sploh niso bili pripravljeni pogovarjati. Čeprav ta predlog, vsaj z vidika laika, pomeni boljšo zaščito delavcev, kot jo zagotavlja sedanja ureditev, saj bi se zaposleni in delodajalec lahko dogovorila za nadomestila, kar zdaj delavcu v takem primeru ne pripada, in kljub varovalki, da lahko zaposleni v 15 dneh umakne svoje soglasje, so bili sindikalisti prepričani, da bi delodajalci zaposlene silili k podpisovanju.
Izražali so bojazen, da bi delodajalci ta institut lahko zlorabljali za lažje odpuščanje nezaželenih delavcev in tudi tistih, ki spadajo v tako imenovane zaščitene kategorije. Delavec po sporazumu namreč ne bi več imel možnosti za vlaganje poznejših tožb in iskanje sodnega varstva.
Blizu ali daleč?
Kaj je točka, pri kateri bi bili zadovoljni na vseh treh straneh, je za zdaj nemogoče napovedati. Gotovo bodo sindikati poskušali uvesti še kakšno varovalko, delodajalci pa najbrž niso pripravljeni več prav veliko popuščati. Pravzaprav je ta institut edino, kar je ostalo od njihovih zahtev po fleksibilizaciji trga dela. Možnosti o odpuščanju zaradi porušenega zaupanja niso niti obravnavali za skupno mizo, predloge o ohlapnejših določilih sicer že veljavnega odpuščanja iz razloga nesposobnosti pa so tudi kmalu umaknili iz agende.
Na vprašanje, kakšni bi bili možni scenariji, če kompromisa ne bi mogli doseči, ni dal končnega odgovora nobeden od socialnih partnerjev, so se pa pri podpisu sporazuma zavezali, da bodo ustvarjalno sodelovali pri iskanju rešitev in se v tem času vzdržali enostranskih potez.
Že na poti v parlament
Preostala dva že dogovorjena zakona, o inšpekciji dela in o urejanju trga dela, je vlada potrdila, še preden se je posušilo črnilo podpisov in sta že isti dan nadaljevala pot v parlamentarno proceduro.
Z noveliranjem inšpekcijskega zakona se širijo pooblastila inšpektorjem, in sicer predvsem na dveh področjih: prikritih delovnih razmerjih in neizplačevanju plač. Tako bodo inšpektorji, če bodo ugotovili, da delavec opravlja delo na podlagi pogodbe civilnega prava, obstajajo pa elementi delovnega razmerja, lahko odredili, da mora delodajalec v treh dneh ponuditi ustrezno pogodbo o delu glede na ugotovljeno stanje.
Inšpektor bo z odločbo lahko tudi prepovedal opravljanje dela do odprave nepravilnosti, če bo ugotovil, da delodajalec dvakrat v obdobju enega leta ni pravočasno izplačal plače. Urejanje trga dela pa je povezano predvsem s čim hitrejšo aktivacijo brezposelnih, tudi z različnimi finančnimi spodbudami.
