Tiskane izdaje
Podjetje MD Medicina, ki pričakuje od ministrice za zdravje dovoljenje za delo in koncesijo za približno pet milijonov evrov ortpedskih operacij, je neposredni povod za razpravo o zanimivem vprašanju: ali je lahko izvajalec, ki ni bolnišnica, plačan, kot da bi bil bolnišnica. Ali pa govorimo v Sloveniji namesto o skupinah primeljivih primerov (SPP) o skupinah poljubnih plačil?
Zakon natančno določa, kaj je to bolnišnica. Med drugim mora imeti nujno medicinsko pomoč, anesteziologijo z reanimacijo, laboratorijsko in rentgensko diagnostiko, možnost nastanitve in prehrane. Če vsega tega nima, ni bolnišnica.
Za pet milijonov evrov operacij
Nekateri (zasebni) izvajalci nimajo bolnišnic, a so plačani kot bolnišnice. To je postalo jasno v primeru podjetja MD Medicina Mira Gorenška, ki je začelo pregledovati in operirati bolnike brez dovoljenja za delo, hkrati pa je zaprosilo koncesijo za zahtevne ortopedske operacije. A po črki zakona novi cener nasproti UKC ni bolnišnica. Zdravstveni inšpektorat je v petek začel zbirati podatke, ministrstvo pa se odloča, kaj bo storilo. Gre za klasično tranzicijsko potezo, s katero prehaja denar za zdravljenje v zasebno upravljanje. Čeprav je ortopedska klinika v zadnjih letih večkrat prosila za povečanje števila operacij, jih ZZZS in ministrstvo nista odobrila, zato so nastale dolge čakalne vrste. Zdaj bi jih odpravili tako, da bi denar zanje dali zasebnemu podjetju. »Pri podeljevanju koncesij je ključna težava prelivanje denarja. Zasebniki ne delujejo po zdravstveni zakonodaji in presežka denarja ne vračajo v zdravstvo, ampak v dobiček, ki gre v zasebne žepe,« opisuje generalni direktor ZZZS Samo Fakin.
MD Medicina ni prvo podjetje v Sloveniji, ki pričakuje od bližnje javne inštitucije, konkretno od UKC Ljubljana, vso pomoč za bolnike, kadar bi se kaj zapletlo, pri tem pa meni, da jim nujne pomoči v primerih, ko sami ne bodo zmogli, ker nimajo zdravnikov vseh specialnosti in ne vseh potrebnih služb, ne bo treba plačati. Čeprav tamkajšnji zdravniki (zaposleni sicer v UKC) že pregledujejo bolnike na naslovu čez cesto UKC Ljubljana in menda paciente tudi operirajo, podjetje še ni z UKC podpisalo nobene pogodbe niti ni zaprosilo za najem zmogljivosti, na primer za laboratorijske storitve, sprejem morebitnih nujnih bolnikov v center intenzivne terapije, sodelovanje z zdravniki specialisti iz UKC, so odgovorili iz UKC.
Dvakrat plačani bolniki
»Taka težava je bila v začetku z MC Medicorjem in izolsko bolnišnico. ZZZS je tam dvakrat plačal bolnišnično obravnavo za istega bolnika: najprej Medicorju, potem pa še bolnišnici. Ne vem, kako je zdaj. A v takšni zasebni kliniki dejansko bolnik ne dobi vsega, kar ZZZS z veljavno ceno po SPP plača zanj. ZZZS je plačnik in bi moral to nadzirati,« je dejal ekonomist dr. Maks Tajnikar. Samo Fakin, generalni direktor ZZZS, je pojasnil drugače: »Nekdo, ki izvaja enodnevne ambulantne bolnišnične posege, je prav tako lahko plačan kot bolnišnica.«
Toda v vseh drugih državah je jasno, da se sistem plačil po SPP uporablja le za bolnišnice, kjer je možnost spanja in prehrane. V strošku za plačilo zdravljenja niso upoštevana sredstva za gradnjo bolnišnice. Denar za naložbe doda v tujini država tako državnim kot zasebnim bolnišnicam. Pri nas gre za gradnjo iz državnega proračuna zgolj okoli tri odstotke denarja, kar so evropski analitiki ocenili za premalo. V ceni po SPP pa je predviden denar za amortizacijo, torej za nakup iztrošenih naprav, pleskanje, menjavo oken in podobno. V strukturi slovenske cene bolnišnične storitve je zdaj 4,2 odstotka denarja, namenjenega amortizaciji, polna cena pa je okoli šest odstotkov, so povedali v Združenju zdravstvenih zavodov. Iz katerih sredstev torej lahko zasebnik povrne naložbo? Podjetje MD Medicina je po besedah prokurista Mira Gorenška najela 2,5 milijona evrov kredita.
Prelivanje denarja
»D.o.o., ki najame kredit, lahko dobi poroštvo na podlagi tega, kar so kupili. S tem, ko kredit lastniki vračajo, postaja nepremičnina njihova last. Tako se preliva javni denar v trajni zasebni kapital. Glavnica kredita se lahko vrača iz denarja za amortizacijo, a to gre zelo počasi in samo nekaj let, ker je amortizacijo pozneje treba uporabljati za obnove. Obresti pa se vračajo iz dobičkov, lahko tudi glavnica, če so dovolj visoki dobički. Bolnišnica bo vtem času najbrž poslovala z izgubo ali pa bo morala nekako privarčevati denar,« je dejal dr. Maks Tajnikar, ki meni, da so taki centri nepotrebni, saj je v javnem zdravstvu dovolj neizkoriščenih zmogljivosti.
Samo Fakin, direktor ZZZS pojasni, da imajo nekateri zasebniki precej velike dobičke. »Vprašanje je, ali bi moralo povsod ostati toliko denarja ostati ali pa so ti dobički na račun pacientov. Vsekakor je treba izenačiti zakonodajo za javne zavode in zasebnike glede dobička,« je dejal Fakin.
Od 18 do 2833 operacij
V Sloveniji je 1553 zasebnikov s koncesijo (posamezni zdravniki in d.o.o.), med njimi devet, ki so plačani po SPP, kot smo opisali. Največji operirajo na leto več kot dva tisoč bolnikov (Kirurški sanatorij Rožna dolina, MC Medicor, Iatros), drugi so čisto majhni, kot denimo Artros (le 18 operacij), Estetika Fabjan (144 operacij) in Kirurški center Toš (149 operacij). Vsi koncesionarji skupaj porabijo za zdravljenje bolnikov 293 milijonov evrov (16 odstotkov vsega denarja za zdravstvene storitve), javni zavodi pa 1,553 milijarde. Za zdravstvene storitve je bilo lani namenjenih skupaj 1,846 milijarde evrov – iz ZZZS, Vzajemne, Adriatic Slovenice in Triglav zdravstvene zavarovanice.
