Tiskane izdaje
Slovenj Gradec - Gibanje za otroke in družine je včeraj začelo zbirati podpise za spremembo ZZZDR, s katero želijo, med drugim, starim staršem omogočiti posvojitev vnukov. Družinski zakonik, ki ga je pripravilo ministrstvo, bo zaradi tega najbrž kasneje v parlamentarni obravnavi.
Že 40 let veljaven zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) stare starše izključuje iz kroga možnih posvojiteljev v primeru izgube staršev. »To je diskriminacija,« trdijo v gibanju in napovedujejo, da bodo pet tisoč overjenih podpisov za uveljavitev predlaganih sprememb zbrali že do konca tedna tedna.
Aleš Primc, predsednik gibanja, je povedal, da akcije niso naključno začeli na Koroškem: »Začenjamo jo v mestu, kjer se je dvema dečkoma zgodila tragedija. Sprožili smo jo, ker ne želimo, da bi se kaj podobnega zgodilo tudi drugim otrokom po Sloveniji.« V gibanju predlagajo, naj se starim staršem omogoči posvojitev, če so pri močeh, če si to želijo in če je to najboljše za otroka. Menijo tudi, da bi bilo prav, da pristojni organ upošteva poslednjo voljo enega ali obeh staršev v obliki notarskega zapisa ali kako drugače nedvoumno izražene želje pri imenovanju skrbnika otrok, hkrati pa bi odvzeli roditeljske pravice človeku, ki je ubil drugega starša. Po besedah Metke Zevnik je nevzdržno, da starši, ki so storili kaznivo dejanje hujših telesnih poškodb v družini ali celo umorili sozakonca ali partnerja, iz zapora uveljavljajo roditeljsko pravico in s tem - tako kot v primeru koroških dečkov - določajo življenje otrok, ki so jih že tako prizadeli.
Pred upravno enoto v Slovenj Gradcu včeraj ni bilo babice in dedka konec marca odvzetih koroških dečkov. Mudila sta se na sodišču v Celju, ki je odločalo o pogostosti njunih stikov z vnukoma. »Stari starši in vnuki niso politično vprašanje. Niso ne levi in ne desni. Gre za ljubezen, ki je živa v naših družinah, zato naj dobi mesto v zakonodaji,« je poudaril Primc. Stara starša dečkov sta si sicer prizadevala za rejništvo, ki je po sedanjem ZZZDR možno.
Tudi ministrstvo za posvojitev
Precej verjetno je, da bo gibanje že v nekaj dneh zbralo podpise, s čemer se lahko začne zakonodajna pot njihovega predloga. Vlagatelji upajo, da ga bodo poslanci obravnavali po skrajšanjem postopku. Z vsem tem pa se bo nekoliko zamaknila sprejemanje novega družinskega zakonika, ki so ga pripravili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), saj dva predloga z enako zakonsko materijo ne moreta biti hkrati v parlamentarnem postopku.
»Možnost posvojitve otrok babic in dedkov je tudi zapisana v predlogu družinskega zakonika. Prav tako razmišljamo o možnosti, da bi starši lahko vnaprej izrazili željo, kdo naj v primeru njihove nezmožnosti skrbi za otroke,« so nam pojasnili na MDDSZ. Družinski zakonik so dali v javno razpravo 31. maja, z njim pa nameravajo precej celovito urediti vprašanja vseh odnosov in razmerij v družini. »Pripravili smo več posvetov - naslednji bo 20. septembra -, na katerih ima vsakdo možnost sodelovanja, iščemo najboljše možne rešitve,« so še povedali na MDDSZ, kjer vseeno upajo, da bo zakonik v parlamentru še letos.
Pri njegovi pripravi so zavzeli otrokocentričen pristop, bistvene novosti so povezane z varstvom koristi otroka. Med drugim naj bi po novem sodišča odločala o posegih v družino, kot so rejništvo, posvojitev, roditeljska pravica in odvzem otrok. Centri za socialno delo ne bi imeli več teh pristojnosti, temveč bi se lahko bolj posvetili strokovnemu delu z družino.
