Tiskane izdaje
Ljubljana − »Dokler predloga ni, tega ne morem dati na dnevni red,« je predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC) danes pojasnil, zakaj poslanci v sredo na izredni seji državnega zbora še ne bodo odločali o prepovedi zbiranja podpisov za referendum o spremembi zakona o obrambi.
Brglez je dodal, da bo, če bo predlog za prepoved referenduma dobil, takoj predlagal dodatno izredno sejo parlamenta.
Odbor za delo bo jutri razpravljal, kdaj bo referendum o družinskem zakoniku. Pred poslanci bo predlog odloka, po katerem bi referendum o spremembah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izvedli 10. januarja prihodnje leto. Roki za volilna opravila (za postopke za izvedbo odločanja ljudstva) pa bi se začeli 17.11. Torej čez dva tedna. Spremembo družinskega zakona je leva večina v državnem zboru izglasovala marca. Pozneje je (ista) večina poslancev prepovedala referendum o spremembah ureditve, a je ustavno sodišče prepoved razveljavilo in referendum zdaj poslanci zato morajo razpisati.
Zadnjo besedo o datumu referenduma bodo imeli poslanci na izredni seji državnega zbora, ki se bo začela v sredo.
Se nenadoma ne mudi več?
Da zahteve za prepoved referenduma o spremembi zakona o obrambi in zbiranja podpisov zanj še ni, je nenavadno. Spremembo zakona je pred dvema tednoma, ker se je v interesu varnosti države mudilo, vlada predlagala po celonočni seji po najhitrejšem možnem postopku. Že dan pozneje je državni zbor uzakonil spremembo zakona o dodatnih pooblastilih vojske na meji.
Premier Miro Cerar pa je poslal pismo še državnemu svetu, v katerem jih je pozval, naj se takoj odrečejo možnosti veta, da bi vojaki lahko takoj pomagali »pri obvladovanju migrantskega vala«. Državni svet je nasvet premiera tudi upošteval.
A teden po tem nadvse hitrem dogajanju je Radio Študent vložil pobudo za referendum. Sprememba zakona o obrambi zato še ni uveljavljena in še dalj časa ne bo. Od danes do 6. decembra morajo pobudniki zbrati 40.000 podpisov za referendum, je v petek prejšnji teden moral odrediti Brglez.
Logično bi bilo, da bi koalicija poskušala čim prej prepovedati referendum in zbiranje podpisov zanj. Če tega ne storijo, to lahko sproži dvome o resničnosti trditev vlade o škodi za državo, če novela ne bi bila takoj uveljavljena, ki so bile razlog za hitre postopke odločanja poslancev in državnih svetnikov.
Je bila ustava prej ugodnejša?
Poslanci referendum in zbiranje podpisov zanj lahko prepovedo, ker spremenjena ustavna ureditev prepoveduje odločanje ljudstva o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe in varnosti države.
A zakon o referendumu, ki bolj konkretno določa postopke, po spremembi ustave še ni bil popravljen in je zato nekaj zmede. Nova ustavna ureditev pa bi tudi brez tega lahko obveljala celo za manj ugodno od prvotne, ko je državni zbor ustavnemu sodišču lahko le predlagal prepoved referenduma (in zbiranja podpisov zanj).
Kljub morebitni prepovedi referenduma v državnem zboru po spremenjeni ustavi spremembe zakona o obrambi Brglez še ne bo smel poslati v objavo in ta ne bo veljala, ker bo imel Radio Študent pravico pripraviti pritožbo na ustavno sodišče, to pa lahko pritožbo presoja tudi dalj časa. Pri družinskem zakoniku je presojanje trajalo kar pol leta.
V državnem zboru morajo prepoved tudi dobro argumentirati, sicer lahko ustavno sodišče njihovo odločitev odpravi. Poslanci morajo oceniti tudi, ali ne bi bilo bolj ugodno počakati do 6. decembra, ko se bo pokazalo, ali bo zbranih dovolj podpisov. Za spremembo zakona o obrambi so bile pred dvema tednoma vse stranke, edina izjema je bila Združena levica, ki doslej ni veljala za terensko zelo organizirano.
Če Radio Študent do decembra ne bo zbral dovolj podpisov, bi tako morda lahko najhitreje uveljavili spremembo zakona o obrambi in izognili bi se tudi možnim komplikacijam pred ustavnim sodiščem.
A to računico postavi na glavo, če bi študentom uspelo zbrati 40.000 podpisov.
