Študentsko delo: priznana delovna doba bo odvisna od zaslužka

S konkretnimi izračuni predstavljamo, koliko prispevkov bodo morali plačati študenti in koliko delovne dobe bodo za to dobili.

Objavljeno
02. januar 2015 17.43
Tina Kristan, Ozadja
Tina Kristan, Ozadja

Ljubljana - Če danes posameznik na študentskem servisu zaprosi za napotnico za tisoč evrov, mu bodo na račun nakazali najmanj 775 evrov. Odšteli mu bodo morda 225 evrov za akontacijo dohodnine (minus normirani stroški). Akontaciji se sicer številni izognejo tako, da dobijo zaslužek izplačan na več napotnicah, ki so nižje od 400 evrov. Ne glede na število opravljenih ur študent ne bo dobil niti enega dne delovne dobe.

Od februarja bo od tisoč evrov dobil nekoliko manj, najmanj 659. Plačati bo namreč moral 155 evrov prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter dobrih 186 evrov akontacije, kar je zaradi zmanjšane davčne osnove manj kot danes. Pripadlo mu bo približno mesec in teden dni dobe.

Ker pri študentih priznana doba ne bo odvisna le od opravljenih ur, predstavljamo še štiri izračune: če bodo na mesec delali skoraj teden dni, če bodo opravili štiri tedne dela, za povprečnih 5,21 evra bruto na uro ali za 4,50, kar bo najmanjše dovoljeno plačilo.

Novembra podpisani in decembra v parlamentu sprejeti dogovor med Študentsko organizacijo Slovenije ter ministrico za delo in predsednikom vlade uvaja načelo »vsako delo šteje«. Tako bodo z zbiranjem delovne dobe s prvim februarjem začeli tudi študenti. Plačilo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje si bodo razdelili z delodajalci, sami bodo plačali 15,5 odstotka od bruto zneska, podjetja 8,85. Urna postavka ne bo smela biti nižja od 3,8 evra neto.

Kaj to pomeni za študenta, je razvidno v grafiki. Predstavljamo namreč štiri izračune: prvič, za posameznika, ki bo opravil 39 ur na mesec, kar je bilo povprečje v letu 2012, kažejo zadnji podatki statističnega urada; ter drugič, za nekoga, ki bo opravil 160 ur, kar je približno štirikrat več oziroma skoraj polni delovni čas. Za oba je razvidno, koliko bodo njun zaslužek in kolikšni prispevki, če bosta delala po od februarja minimalni dovoljeni urni postavki, kar je 4,5 bruto, ali po 2012 povprečni urni postavki, ki je 5,21 evra bruto ali 4,4 neto. Na našo prošnjo je izračune za te konkretne primere pripravila študentska organizacija. Ti pokažejo, da bosta študenta z na primer 39 urami na mesec, kar je pet dni po slabih osem ur, plačala različne prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaradi česar bosta imela priznano različno število dni delovne dobe. Prvi okvirno sedem, drugi osem. Torej višja, ko bo urna postavka, več dni delovne dobe bo priznane za enako število opravljenih ur. V enem mesecu lahko tudi več kot 30 dni, se bo pa izračun opravljal na letni ravni. In študent bo lahko za eno koledarsko leto dobil največ 12 mesecev delovne dobe.

Za vse ostale izračune, koliko delovne dobe bo dobil posameznik, si lahko študenti pomagajo s podatkom študentske organizacije - en mesec delovne dobe pripada tistemu, ki bo skupaj z njegovim delodajalcem vplačala vsaj 192,16 evra prispevkov.

Višji stroški za delodajalca

V grafiki je razvidno tudi, kakšni bodo po novem stroški delodajalcev, če bodo uporabili študentsko delovno silo. Nekoliko višji. Poleg že omenjenih prispevkov za Zpiz bodo podjetja morala plačati tudi 6,36 odstotka za zdravstveno zavarovanje študenta in dobrega pol odstotka, kar je sicer manj kot zdaj, prispevka za zavarovanje v primeru poškodb pri delu in poklicnih bolezni. Koncesijska dajatev bo s 16 odstotki po novem nižja, predvsem na račun dela, ki bo namenjen štipendijam. Enaka pa z dvema odstotkoma ostaja dodatna koncesijska dajatev.