Tiskane izdaje
Ljubljana - Vlada bo danes obravnavala ukrepe za ureditev študentskega dela. Prav tako bodo danes predstavniki študentske organizacije z ministrico za delo Anjo Kopač Mrak in predsednikom vlade Mirom Cerarjem podpisali dogovor, ki bo to problematiko reševal nekoliko širše. Razkrivamo vsebino tega dokumenta.
Študentsko delo se bo urejalo v noveli zakona za uravnoteženje javnih financ, spremembe pa bodo, če bodo potrjene v državnem zboru, najverjetneje začele veljati februarja. Ta del novele, kot so potrdili na študentski organizaciji Slovenije, je »v največji možni meri« usklajen. Prav tako je že pripravljena končna verzija dogovora, ki bo podpisana danes ob pol deseti uri. Med podpisniki bo poleg ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak in predsednika Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Žige Schmidta tudi premier Miro Cerar.
Dogovor prinaša tudi plačilo socialnih prispevkov
Dogovor o plačilu 4,5 evra bruto uvaja minimalno urno postavko študentskega dela in plačilo socialnih prispevkov, zato se bo odslej tudi to delo, v skladu z načelom »vsako delo šteje«, štelo v pokojninsko dobo. Delodajalec bo po novem za pokojninsko in invalidsko zavarovanje moral plačati 8,85 odstotka, študent pa 15,5 odstotka od svojega zaslužka. Če bi denimo študenti v roku dvanajstih mesecev zaslužili vsaj 300 evrov na mesec, bi imeli menda priznane štiri mesece in petnajst dni pokojninske dobe. Poleg tega bo podjetje, kjer bo študent opravljal delo, moralo odšteti še 6,36 odstotka za njegovo zdravstveno zavarovanje in dobrega pol odstotka prispevka za zavarovanje v primeru poškodb pri delu in poklicnih bolezni.
Koncesijska dajatev bo po novem 16-odstotna, od tega pa bo 8,4 odstotka namenjeno proračunskemu skladu ministrstva, kar je manj kot zdaj, ter po 3,8 odstotka ŠOS in posrednikom. Ti številki še naprej ostajata enaki. Z dvema odstotkoma bo ostaja enaka tudi dodatna koncesijska dajatev.
V sistem posredovanja del ta dogovor ne posega, še naprej bodo študentski servisi in druge agencije tiste, ki bodo opravljali to nalogo. Primerjava po nekaterih državah, ki jo je naredila slovenska študentska organizacija, kaže, da v tujini študentski servisi niso znani, so pa ugotovili, da pri posredovanju del ponekod pomagajo kar univerze same.
Pri nas ima to koncesijo le fakulteta za družbene vede, ki je začela to dejavnost opravljati marca letos. Za to so se odločili, ker želijo dati študentom »možnost pridobivanja delovnih izkušenj in kompetenc, ki jim bodo koristile pri iskanju zaposlitve ter možnost navezovanja stikov s primernim delovnim okoljem, ki je tudi vsebinsko vezano na njihovo študijsko smer«. Trenutno imajo vpisanih 116 članov. S prihodki od koncesijske dajatve niso še niti pokrili stroškov vzpostavitve, prav tako s prihodki še ne pokrivajo stroškov izvajanja dejavnosti, toda njihov cilj je, poudarjajo, predvsem olajšati študentom pot do zaposlitve.
Obljubljajo še priznavanje znanj in izkušenj
Podpisniki dogovora med študenti in vlado se bodo danes zavezali še, da bodo v prvi polovici naslednjega leta izpeljali razpis za vzpostavitev beleženja in priznavanja neformalno pridobljenih znanj ter zagotovijo javno veljavnost in priznavanje delovnih izkušenj študentov in dijakov.
Hkrati obljubljajo, da bodo v intervencijski zakon zapisali, da se koncesija, namenjena proračunskemu skladu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, z letom 2016 zniža na dva odstotka, razen če bo padec panoge študentskega dela glede na enako obdobje iz leta 2014 in ob primerljivih gospodarskih razmerah manjši od 15 odstotkov. Obseg študentskega dela je na primer lani v primerjavi z letom 2011 upadel za dobrih 20 odstotkov, po mnenju nekaterih predvsem zaradi predlanskega zvišanja koncesijskih dajatev s 14 na 25 odstotkov.
Tako ŠOS kot tudi ministrstvo si bosta prizadevala tudi za spremembo ureditve dohodninske obdavčitve dela dijakov in študentov. Vsaj tako bosta danes s podpisom dogovora obljubila.
