Tajani: »Največje težave si zaslužijo več pozornosti«

Po besedah predsednika evropskega parlamenta je arbitraža notranji problem Slovenije in Hrvaške.

Objavljeno
03. marec 2017 19.21
Antonio Tajani, predsednik evropskega parlamenta, v Ljubljani, 3. marca 2017. [Antonio Tajani,hiša evropske unije,politika,politiki,unija,Evropska unija]
Jure Kosec
Jure Kosec
Ljubljana - Antonio Tajani, večkratni komisar in dolgoletni poslanec v evropskem parlamentu, je v Slovenijo dopotoval le dober mesec po tem, ko je prišel na čelo edine neposredno izvoljene evropske institucije. Njegova ambicija je ustvariti močan parlament, ki bo odgovoren državljanom.

Italijanski politik je v pogovoru za Delo komentiral tudi vprašanje slovensko-hrvaške arbitraže in prihajajočo obletnico podpisa rimske pogodbe.

Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je dejal, da morata Slovenija in Hrvaška spoštovati odločitev arbitražnega sodišča. Kakšen je vaš pogled na to vprašanje?

To je problem med dvema evropskima državama, mislim, da je to notranji problem Slovenije in Hrvaške. Pri tem vprašanju moramo doseči dogovor. Ključen političen izziv je stabilnost na Balkanu in za to potrebujemo dobre odnose med članicami EU znotraj regije. Največje težave so zunaj EU in Zahodnega Balkana. Moja želja je, da najdemo pravo rešitev za ta problem, ohranjanje stabilnosti pa mora ostati ključni cilj.

Kaj bo EU storila, če se bo ena stran odločila, da razsodbe ne bo upoštevala?

Potrebujemo dogovor, to je vse. Težko najdem drugačen odgovor na vaše vprašanje.

Pred EU je veliko preizkušenj. Katerim boste v tem mandatu namenili največ pozornosti?

Evropski parlament je edina neposredno izvoljena institucija. Največji problem, s katerimi se spopada EU, so odnosi med institucijami in evropskimi državljani. Razumeti moramo, zakaj je veliko državljanov pripravljenih glasovati za populistične stranke, in najti rešitev za ta problem. Edina rešitev je lahko, da delamo za državljane in rešujemo njihove težave. Na vrhu seznama težav sta rast in brezposelnost, sledita jima priseljevanje in terorizem. V teh točkah se skrivajo tudi problemi, kot so investicije za infrastrukturo, boj proti podnebnim spremembam itd. A najprej potrebujemo rešitev za prve tri.

Komisija je ta teden predlagala novo strategijo za več solidarnosti pri spopadanju z nezakonitim priseljevanjem. V parlamentu razpravljamo o investicijah v afriških državah. Naše prizadevanje za zmanjševanje revščine je dobra rešitev za povečanje stabilnosti in zmanjšanje nezakonitega priseljevanja iz teh delov sveta. Če ne bomo ukrepali, če ne bomo vzpostavili nekakšnega Marshallovega načrta za Afriko, bo v Evropo prišlo več milijonov novih ljudi.

Lahko parlament ob vseh teh izzivih ohrani svojo vlogo in vpliv?

Seveda. Imamo 751 poslancev, ki so tudi ambasadorji EU. Člani parlamenta se morajo pogovarjati z državljani, jim pojasniti naše delo. Delati moramo za državljane, parlament mora biti glavni protagonist krepitve odnosov [med institucijami in prebivalstvom]. Med našimi nalogami je tudi zmanjševanje birokracije in pojasnjevanje, da Bruselj ni nekakšen izoliran kraj, ki dela in živi le zase. Vzpostaviti moramo most med institucijami in državljani.

Vaše izvolitev je prinesla konec velike koalicije evropske ljudske stranke (EPP) in socialistov (S & D) v evropskem parlamentu. Zamenjala jo je desna koalicija, ki se bo zadeve verjetno lotevala nekoliko drugače.

Socialisti so se odločili, da ne bodo več del koalicije z EPP. Mislim, da moramo zdaj, ko je volilna kampanja za nami, doseči dobre rešitve za državljane, ne za interese levice ali desnice. Prizadeval si bom za gradnjo mostov, vzpostavljanje dobrih odnosov med različnimi parlamentarnimi skupinami. Za sprejemanje reform potrebujemo večino glasov. Ne pozabite, socialisti so po volitvah podprli podpis sporazuma Ceta med EU in Kanado. Z njimi moramo še naprej dobro sodelovati, ker so ključni za dobro delo parlamenta. Želim si, da bi nadaljevali v tej smeri.

Kaj pa zamenjava na vrhu? Italijan namesto Nemca.

Martin Schultz je bil predsednik večine. Jaz želim biti predsednik vsakega poslanca. To ne pomeni, da mora biti predsednik prazen kot mineralna voda. Pomeni, da želim ustvariti močan parlament. Ne potrebujemo močnega predsednika, če je parlament močan, je močan tudi njegov predsednik. To je moj glavni cilj.

Konec meseca se bodo voditelji EU zbrali v Italiji, kjer bodo zaznamovali 60. obletnico podpisa rimske pogodbe. Kakšno sporočilo bi morali poslati?

Moramo se zavzeti za mir in svobodo, to je pomembno. A moramo se zavzeti tudi za novo in boljšo Evropo. Evropo potrebujemo, a potrebujemo tudi politično odločitev o tem, kako nadaljevati. Ta obletnica bo zelo pomembna. Evropa nista le evro ali notranji trg, tu so še naša identiteta in skupne vrednote. Sporočilo bi morali poslati tudi mladim, in sicer da želimo zgraditi sanje, prihodnost za vse.

So te sanje še žive v državi, iz katere prihajate? Italija se spopada s številnimi težavami, naklonjenost EU je v negotovosti.

Evropa mnogim predstavlja le dodatno birokracijo, mnogi je ne razumejo. Za mlade sta svoboda in mir nekaj normalnega, razložiti jim moramo, zakaj lahko uživajo v njiju in zakaj bodo EU potrebovali v prihodnosti. Evropo moramo spremeniti, zelo veliko pravil imamo za majhne težave in premalo pravil za največje. To moramo rešiti. Največje težave si zaslužijo več politične pozornosti. Evropo potrebujemo predvsem takrat, ko države članice same ne morejo ponuditi rešitev državljanom.